Sociološki podkast Slovensko sociološko društvo

V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Adriana Zaharijević, avtorica knjige "Judith Butler & Politics", ki je letos izšla pri založbi Edinburgh University Press. Adriana Zaharijević je znanstvena svetnica na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu in zagotovo najboljša poznavalka del Judith Butler v naši regiji.

Podkast smo posneli v Pritličju, 18. aprila 2024. Z gostjo se je pogovarjala Nina Perger.

***

Monografija Judith Butler and Politics je prva knjiga, ki kritično analizira in predstavi celoten opus Judith Butler in njen prispevek k filozofiji in politični teoriji. Avtorica predstavi misel Judith Butler skozi prizmo štirih ključnih konceptov: performativnost, delovanje (agency), življenja, ki ga je moč in vredno živeti (livable life), ter nenasilje. Rdečo nit razprave predstavlja klic Judith Butler k radikalni enakosti in njena kritika obstoječih socialnih neenakosti, strukturnega nasilja in izkušenj družbeno proizvedene in neenakomerno razdeljene prekarnosti in ranljivosti, pri čemer v ospredje – tako lastnega razmišljanja kot tudi družbenopolitičnega delovanja – postavlja sicer pogosto spregledano in vedno socializirano telo. Poleg tega Zaharijević skozi pretanjeno analizo del Judith Butler pokaže, kako socialno – skozi jezik, kulturo in družbene norme – oblikuje subjekta in ga v tej formiranosti neizogibno omejuje, vendar tudi omogoča. Kakor zapiše avtorica: »Če že imamo neko možnost delovanja, te možnosti ne bomo našli skozi zanikanje pogojev naše konstituiranosti« (str. 121). Avtorica tudi prikaže, kako teoretska misel Judith Butler sega daleč onkraj same dekonstrukcije spola, na katero so dela Judith Butler pogosto reducirana in po kateri je Judith Butler tudi najbolj poznana.Osrednja vrednost monografije je v tem, da se Zaharijević ne izogne »neprijetnim vprašanjem«, ki se zastavljajo v povezavi s teoretskimi izpeljavami Judith Butler, v zadnjem času predvsem v povezavi z njeno teorijo performativnosti spolov, saj avtorica na vsa ta vprašanja natančno in razumljivo odgovarja, sklicujoč se na najrazličnejše vire – od izvirnih del Judith Butler do njenih javno dostopnih predavanj in medijskih intervjujev. Poleg tega avtorici z izjemnim občutkom za postopno in odmerjeno izgrajevanje argumentacij uspe bralko_ca popeljati tudi skozi najbolj zagonetne izzive in dileme, ki jim je sicer moč slediti v delih Judith Butler. Monografija tako sporoča, da dela Judith Butler nikakor ne zaobsegajo le teoretizacij o performativnosti spola, temveč predstavljajo ambiciozno in egalitarno alternativo liberalni politični filozofiji za 21. stoletje in vzpostavlja dialog z aktualnimi družbenimi gibanji in mnogovrstnimi izzivi, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.

V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Lev Centrih, soavtor (skupaj z dr. Polono Sitar) knjige »Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945–1991«. Knjiga je lani izšla pri Založbi Univerze na Primorskem.

Podkast smo posneli 7. marca 2024 v Pritličju. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Majda Černič Istenič.

***

Integrirana kmečka ekonomija (IKE) je koncept, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih ter neagrarnih dejavnosti, in hkrati prenovljen pogled, saj v središče postavlja kmečkega človeka. Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki za mejnike obdobij socialistične Slovenije postavljajo reforme in ukrepe, ki so prinesli globlje spremembe v družbenem in gospodarskem življenju. Poslužuje se različnih metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gradivu ter na ustni zgodovini. Na ta način knjiga ponuja svež pogled na slovensko podeželje v socializmu, v katerem v ospredje stopijo odzivi kmečkega človeka na agrarne politike in individualni mikrosvet kmeta. Izkaže se, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh obravnavanih socialističnih obdobjih, čeprav ne v povsem istih oblikah in enakem obsegu. To dokazuje, da je kombiniranje agrarnih, neagrarnih ter tržno usmerjenih dejavnosti večstoletna značilnost kmečke ekonomije na Slovenskem, ki je prestala tudi izzive socialističnega sistema.

V prvi letošnji izdaji Sociološkega podkasta "Osebno" je gosta zasl. prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tanja Rener je v pogovoru za Sociološki podkast spregovorila o tem, kako so njeni starši pomembno vplivali na njeno študijsko pot in zakaj je bil profesor v raztrganih kavbojkah pika na i odločitvi, da se vpiše na študij sociologije. Govorila je tudi o prihodnosti sociologije, ki lahko preživi le kot kritična in javna sociologija, ki išče alternative, ter o svojem raziskovalnem in aktivističnem udejstvovanju. V pogovoru je razkrila tudi, zakaj jo zanikanje feminizma v politiki ne preseneča več ter zakaj Američanom privošči zmago Trumpa.


V pogovoru boste slišali tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko

S Tanjo Rener se je pogovarjal Roman Kuhar.

Najnovejša knjiga Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini pod naslovom Upodatkovanje javnosti in mnenjske tehnologije, poudarja tesno povezanost med razvojem pojmov in razvojem stvari samih. Tri predstavljene faze konceptualizacije pojmov javnosti, publicitete, javnega mnenja in javne sfere namreč ustrezajo trem ključnim zgodovinskim obdobjem družbenega komuniciranja: Vzpon normativnega pojma javnega mnenja spremlja pojav moči »glasu ljudstva« v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kriza teh normativnih pojmov pa sovpada s prvo kvantifikacijo in empirično redukcijo javnega mnenja (ki jo najbolje uteleša vzpon javnomnenjskih poizvedb in anket v 20. stoletju). Predstavitev tega prehoda, ki je bil analiziran že v prejšnjih Splichalovih delih, deluje v knjigi kot uvod v glavnino obravnave, ki se osredotoča na tretjo veliko zgodovinsko (in pojmovno) transformacijo javnosti, ki poteka danes z upodatkovanjem in algoritmizacijo komuniciranja. Ta obrat po eni strani pospešuje obstoječe zgodovinske trende kvantifikacije javnega mnenja, po drugi strani pa predstavlja tudi nekaj povsem novega in še ne videnega. Knjiga prikaže, kako so najbolj pereči problemi družbenega komuniciranja implicitno že zapisani v temeljna protislovja modernih družb, ki temeljijo na obljubi, da lahko tehnološke inovacije prispevajo k demokratizacije komuniciranja. To potovanje v preteklost pa služi tudi kot osnova za razmislek o prihodnjih perspektivah kritične teorije družbenega komuniciranja. Vzporednost med konceptualnim in družbeno zgodovinskim razvojem namreč nakazuje, da premislek kritičnih in normativnih vidikov pojmovanja javnosti igra pomembno vlogo tudi v aktualnih prizadevanjih za konkretno emancipacijo in demokratizacijo družbenega komuniciranja.

Z avtorjem knjige, akad. prof. dr. Slavkom Splichalom, se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.

Na okrogli mizi o starostni revščini sodelujejo: dr. Vesna Leskošek s Fakultete za Socialno delo UL, dr. Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in dr. Barbara Lužar s Slovenske filantropija. Okroglo mizo, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Zavodom Opro, je povezoval Otto Gerdina.

***

V letu 2022 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,1 %, medtem ko je bila za starejše od 65 let kar 18,9 %. Te številke odražajo globlje družbene trende in zgodovinske razlike v življenjskih potekih različnih generacij. Korenine starostne revščine najdemo tako v preteklih življenjskih potekih posameznikov, ki jih lahko zaznamujejo dogodki kot so izguba službe, ločitev ali zdravstvene težave, kot v razslojenosti družbe in gospodarskem in političnem sistemu. V zadnjih desetletjih se pod vplivom neoliberalne ideologije revščino vse bolj označuje kot posameznikov, ne pa družbeni problem. Politike za zmanjševanje revščine, ki vse bolj poudarjajo vlogo posameznikovega vedenja in odločitev, ustvarjajo podobo revnih ljudi, ki bi lahko preprečili revščino, če bi se bolje odločali. S tem se odgovornost za reševanje revščine prenaša z državnih institucij na posameznike, kar povečuje družbene neenakosti. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti in razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.

V tokratnem sociološkem podkastu smo govorili o knjigi "Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti." Vlado Kotnik je knjigo izdala pri založbi Krtina, z avtorico pa se je pogovarjal Roman Kuhar.

***

V času, ko diskurzi in prakse, povezani s spoli in delanjem spolov, vse intenzivneje zavzemajo svoj prostor v širši družbi, se zdi, da znanstvene tematizacije pojava transspolnosti v slovenskem prostoru nekoliko zaostajajo, vsaj v primerjavi z mednarodno znanstveno produkcijo. Temu se zoperstavlja delo »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki prinaša enega izmed prvih izjemno obsežnih vpogledov v trans(spol)nost.Delo, ki sestoji iz štirih obsežnejših vsebinskih sklopov – trans vednosti, trans zgodovin, trans teorij in trans medijev –, v osnovi zasleduje podrobnejši popis družbenozgodovinskih praks tematiziranja in konstituiranja pojava transspolnosti v različnih registrih. Prva dva dela vključujeta nepogrešljiv pregled delovanja zgodovinskih oblastnih režimov, od produkcije institucionalne vednosti o transspolnosti, ki se s svojimi učinki patologiziranja odklonov od spolnih in seksualnih norm še posebej tesno vpenja v produkcijo vednosti medicine, do seksologije, zlasti kot se je razvijala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tretji del prinaša podrobno obravnavo preteklih in sodobnih teoretskih orodij tako z vidika njihovih omejenih dometov v premislekih o transspolnosti kot tudi z vidika njihovih doprinosov h kasnejšemu formiranju transspolnih študij. V zadnjem delu avtorica ponudi podroben popis medijske in kulturne produkcije, povezane s transspolnostjo in spolno nenormativnostjo, ki prehodijo dolgo pot od molka in nevidnosti do senzacionalističnih upodobitev in nenazadnje, predvsem od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, v kompleksnejše in realnejše upodobitve v literaturi in filmih ter na odrih in televiziji.Nedvomno gre za delo, ki je pomembno ne samo za področje transspolne vednosti, temveč – še posebej v luči diskusije družbene umeščenosti institucionalne produkcije vednosti – tudi za vednost kot tako.