Veste, kaj jeste RTVSLO – Prvi

Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.Prva epizoda Veste, kaj jeste? v našem arhivu je iz oktobra 2015
Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Dr. Nada Rotovnik Kozjek o klinični prehrani slovenskih olimpijcev
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu, kjer bodo slovenski športniki nastanjeni v dveh olimpijskih vaseh. Prehranjevali se bodo po večini v posebnih zaprtih menzah oziroma jedilnicah, kjer bodo kuharji pripravljali več deset tisoč obrokov na dan za skupno več kot 2800 športnikov. Hrana je na takšnih dogodkih, pove dr. Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica slovenskih olimpijcev, praviloma raznovrstna. Športniki bodo torej lahko našli živila, ki so jih tudi sicer vajeni. To pa je, kot pravi, najpomembnejše.
"Na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah smo dosegali izjemne uspehe tudi z našega vidika, torej vidika zdravnikov. In sicer že samo s tem, da smo športnike dovolj hidrirali. Ker so bili kdaj že samo zaradi malo večje nadmorske višine tako dehidrirani, da so imeli malo hripav glas in so mislili, da so zboleli za kakšnim prehladnim obolenjem. Pa smo jih samo prepričali, da naj pijejo več. In potem so se izboljšali glas, zmogljivost in tudi počutje, kar se je pokazalo na rezultatih. Če je človek dehidriran, je kot zarjavel stroj in iz sebe ne more iztisniti tisto, za kar je leta treniral."

Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.Živalska serija v januarju, 4. del
Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.
Dr. vet. med. Natalija Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra Pika v Mariboru: "Priboljšek mora biti nagrada, motivacija. Če sprehajamo psa trikrat na dan in ga ob vsakem sprehodu nagradimo, ne bo nič narobe. Seveda je drugače pri mladih psih, ki jih šele vzgajamo. Tam je dovoljen kakšen priboljšek več. Dober priboljšek pa ima velik odstotek mesa. To so navadno nekakšni posušeni koščki mesa brez dodatkov in soli. Kar koli proizvajalci dodajajo zraven, torej ojačevalce okusa, arome in barvila, je to samo nepotreben dodatek. Enako kot pri človeški hrani. To je tam samo zato, da bo veliko bolj privlačno in samo zato nima kakšne večje hranilne vrednosti." 

Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.Živalska serija v januarju, 3. del
Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden od najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za takšen način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.
"Vsak hitro ugotovi, da to ni nič takšnega. Priprava takšnih obrokov je lahko zelo enostavna, sploh če se znamo organizirati. Hrano lahko pripravljamo za več dni vnaprej, odvisno od našega vsakdana, življenjskega sloga. Nekaj dni jo lahko hranimo v hladilniku, lahko pa jo seveda tudi zamrznemo. Torej s tem nimamo več kot uro dela na teden ali na 14 dni. In še vse sestavine se lahko kuhajo istočasno."

Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.Živalska serija v januarju, 2. del
Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.
Dr. vet. med. Iris Selan: "Mačka nas nauči, kaj ji moramo pripraviti, ker so to zelo izbirčne živali. Lahko imamo izbor desetih konzerv, pa ji nobena ne bo všeč. Nekatere ne prinesejo briketov, ki so dalj časa odprti, ker izgubijo vonj, druge hočejo, da briketi hrustajo, tretje želijo samo pašteto in nobene omake ... Kakor koli, smiselno je, da mačko hranimo od dva- do trikrat na dan in bolje je, da hrane nimajo ves čas na voljo. Mačke se lahko hitro prenajejo in posledično čezmerno zredijo. In ne pozabite na vodo!" 

Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.Živalska serija v januarju, 1. del
Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let, so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic.
"Psi so danes vsejedi, torej so se v evoluciji do določene mere spremenili. Sobivanje s človekom je vplivalo na njihova prebavila in zobe. Vendar ostanki človeške hrane nikakor niso osnovna hrana za psa. Na trgu je recimo veliko zelo dobrih briketov."
Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.
"Danes sem pozoren, da so recimo briketi res kakovostni. Svoje pse hranim s takšnimi z visokim odstotkom mesa, dobrih žitaric, ker so zelo aktivni, zelenjave in sadja. Dam jim tudi mokro, mehko hrano ter dvakrat na teden surovo govedino in tudi kakšno celo jajce, kar je dobro za dlako in prebavo."