Proti etru

RTVSLO – Val 202

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

  1. VOR 6 STD.

    Drama pred Dramo

    Slovensko narodno gledališča Drama Ljubljana že drugo sezono deluje na začasni lokaciji na Litostrojski 56 v Šiški, medtem ko se prenova stare stavbe na Erjavčevi 1 v središču mesta še ni začela. Kaj lahko storimo, se sprašuje Ivana Džilas ravnateljica Drame. Komu danes pripada Drama, za koga jo urejamo in komu je namenjena. 20. maja ob 19.30 je bila pred stavbo Drame na prostem igra Za narodov blagor Ivana Cankarja, da bi s tem opozorili na kritično situacijo nacionalnega gledališča.Gostja oddaje, ravnateljica Drame Ivana Džilas pravi, da je veliko različnih dejavnikov, ki zahtevajo eno večkratno in poglobljeno debato o smislu in načinu prenove nacionalnega gledališča."Edina okoliščina, ki je dramatično drugačna od vseh prejšnjih situacij je selitev v najemniške prostore! Naša pogodba je za tri leta plus eno možnost podaljška..."

    26 Min.

  2. 14. MAI

    Vida Skerk, študentka filmske režije, ki ima že drugo leto zapored svoj kratki film v Cannesu

    Gostimo Vido Skerk, tržaško Slovenko, ki ima v Cannesu že drugo leto zapored dvaindvajsetminutni film v programu La Cinef, kjer predstavljajo študentske filme, ki so jih mladi avtorji ustvarili na filmskih akademijah s celega sveta. Njen film Left behind, still standing je bil izbran med 2750 kratko metraznih filmov. Vida Skerk študira filmsko režijo na prestižni londonski nacionalni šoli za film in televizijo.

    35 Min.

  3. 7. MAI

    Miloš Kosec: Kako lahko ruševine ustvarjajo nove zgodbe?

    Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete nekdanjega avstroogrskega imperija, ki so se borile na Soški fronti. Džamije ni več, ostal je le še zelen travnik, ki razkriva marsikaj. Ta sled nevidne hiše, džamije v Logu pod Mangartom je dobila zvočno podobo, slišno zgodbo, ki je zapolnila slovenski pavilion na Beneškem bienalu umetnosti. Projekt so zasnovali člani Nonument Group, pod kuratorskim vodstom Nataša Petrešin Bachelez in ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše. Miloš Kosec: »Bistvo paviliona je zvok, so zgodbe, govorimo o mnogozvočju. Intervjuvali smo veliko lokalnih prebivalcev, pripadnike islamske skupnosti v Sloveniji, raziskovalce, ki so se dolgo časa ukvarjali s tem območjem, intervjuvali smo arheologa, ki je izkopaval to prizorišče in iz vsega tega spletli neko pripoved o pripovedih o džamiji.« Člani Nonument Group, ki nas zastopajo na 61.beneškem bienalu umetnosti s projektom Zvočna sled nevidne hiše so: umetnica Neja Tomšič in umetnik Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec.

    23 Min.

  4. 30. APR.

    Petja Labovič, pomlajeni Rihard III

    Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Iz gledališkega lista: Rihard je v bistvu smpton sedanjosti, v kateri politika ne izbira sredstev, nasilja pa ne skriva več, temveč ga uprizarja pred očmi javnosti. Shakespearjeva kraljevska igra razgali, kaj je v bistvu vsake oblasti. Razprave o Rihardu Tretjem se že več kot pet desetletij gibljejo med zgodovinsko rekostrukcijo in mitologijo. Namreč ko je bil Rihard Tretji ubit v spopadu z vojsko Henrika VII., je njegov grob vse do avgusta 2022 veljal za izgubljenega. Po odkritju posmrtnih ostankov, 530 let pozneje, so ga častno pokopali v anglikanski cerkvi v Leicestru. Pogreba se je udeležilo 35 tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega odkritja, je Stephen Frears leta 2022 posnel film Izgubljeni kralj (The lost king).

    24 Min.

  5. 23. APR.

    Srdžan Kovačević: S filmsko kamero za delavske pravice

    Na 28. festivalu dokumentarnega filma DOKUMENTARCI, ki je potekal med 11. in 18. marcem 2026 v Cankarjevem domu je zmagal film Kar je treba storiti, hrvaškega režiserja Srdžana Kovačevića. Film je skoraj v celoti posnel v ljubljanski Delavski svetovalnici, v kateri se trije zanesenjaki ukvarjajo s svetovanjem deprivilegiranim delavcem, s slovenskim državljanstvom in še posebno z delavci iz republik nekdanje skupne države. V Delavsko svetovalnico prihajajo prevarani, redko plačani in neinformirani delavci, ki jih sistem in delodajalci izkoriščajo. »Ta organizacija se resnično zavzema za njihovo pravičnejšo prihodnost«, pravi režiser Kovačević, ki se že od nekdaj zanima za delavske pravice, če se le da, s filmsko kamero v roki.

    11 Min.

  6. 16. APR.

    Žiga Virc: Zemljo krast

    V naše kinematografe je zajadral novi slovenski film Zemljo krast, režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ki je idejo za film razvila v pičlih dveh sobotah. Gre za zelo zabaven film, družbeno satiro o tem, kako danes sploh še komuniciramo v čisto vsakdanjih situacijah. Zemljo krast je nastal v času, ki ga zaznamujejo nenehni konflikti, politična nestabilnost in občutek, da se svet premika iz ene krize v drugo brez jasnega premora. Družbene napetosti so tudi del vsakdana vsake družine, preselile so se v dnevno sobo in tudi na otroško igrišče. Film je svetovno premiero doživel lani na festivalu v Cottbusu v Nemčiji, januarja letos pa na Tržaškem filmskem festivalu.

    31 Min.

  7. 9. APR.

    Arhitekt Aleš Gabrijelčič o gradnikih mesta

    Vsakdo ima svojo mestno izkušnjo. Zakaj se na nekaterih točkah mesta počutimo dobro in varno, tudi če so neurejena. Kaj ustvarja mestno doživetje, kaj so gradniki mesta!? O tem v pogovoru z Alešem Gabrijelčičem, ki bo nocoj na povabilo Nine Zagoričnik, gost oddaje Proti etru spet ta dež. Aleš Gabrijelčič je arhitekt Biroja Arhitektura, ki si ga deli skupaj z očetom in bratom Boštjanom. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot asistent v seminarju profesorja Roka Žnidaršič. »Delo s študenti je zelo intenzivno, letos se ukvarjamo z zanimivo temo: to je predsedniška rezidenca!« pravi Gabrijelčič.

    29 Min.

  8. 2. APR.

    Nadja Velušček in Anja Medved, mati in hči, izjemni raziskovalki slovensko-italijanskega obmejnega prostora

    Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Zanimali so naju osebni, za zgodovino na videz nepomembni spomini, ki pa so osvetljevali drobce še nikoli videne preteklosti. Arhiv ni bil več le stranski produkt filma, temveč obratno – film je postal stranski produkt zbiranja spomina. Anja Medved Filmi Nadje in Anje so bili predstavljeni na številnih festivalih in prejeli številne nagrade. Nadja Velušček je za svoje filmsko ustvarjanje prejela plaketo Dokumentarno ime 2022 za posebne dosežke na področju dokumentaristike; je tudi profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Anja Medved je prejela nagrado Štigličev pogled 2026, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk za izjemno režijo na področju filma in televizije. Je tudi soustanoviteljica in direktorica Zavoda KINOkašča/CINEMattic za dokumentarno video produkcijo in hranilnico spomina.

    28 Min.
Alle anzeigen (203)

Info

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Informationen

  • Erstellt von
    RTVSLO – Val 202
  • Jahre aktiv
    2012 - 2026
  • Folgen
    203
  • Bewertung
    Unbedenklich
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Sendungswebsite
    Proti etru

Mehr von RTV Slovenija

Das gefällt dir vielleicht auch