Delo podkasti

•

Channel • 6 Shows

Society & Culture

Society & Culture

Twice monthly
Management

Management

Updated weekly
Football

Football

Weekly series
Business

Business

Updated weekly
Politics

Politics

Updated weekly
Politics

Politics

Updated weekly

30 JAN

Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)

Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu. V virtualni digitalni kulturi, v kateri našo pozornost usmerjajo algoritmi, ki preferirajo določene standarde, uniformirane podobe, t. i. ideale, smo temu izpostavljeni ves čas. Oglasni panoji, družbena omrežja, vplivnice in vrstniki, ne nazadnje se ljudje primerjamo tudi z izboljšanimi, 'olepšanimi' oziroma filtriranimi verzijami sebe. Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo. »Na telo se gleda kot na neki predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzor ter izboljšave, popravljanje, korigiranje. Telo je nekaj, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« je opozorila sogovornica. Pogovor vodi Beti Burger

30 Jan

•

43 min
23/10/2024

Fenomenalna politična enotnost o JEK 2, ki bi državo lahko spravil v bankrot

Delova kolumnista Ali Žerdin in Janez Markeš v novi epizodi podkasta Od srede do srede tokrat o JEK 2.

23/10/2024

•

19 min
09/10/2024

Po tem zakonu nič več ne bo, kot je bilo

Zdravstvena reforma deli slovenski politični in družbeni prostor, saj bo od novega zakona odvisno, kakšno bo slovensko javno zdravstvo in kakšna bo meja med zasebnim in javnim sektorjem. O tem sta govorila tudi Delova kolumnista Ali Žerdin in Janez Markeš v novi epizodi podkasta Od srede do srede.

09/10/2024

•

20 min
02/10/2024

Zob za zob se ne izide, vsi ostanejo brez glave

Delova kolumnista Ali Žerdin in Janez Markeš o eskalaciji nasilja na Bližnjem vzhodu in razpadu politične morale.

02/10/2024

•

21 min
2 JAN

Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)

Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s problematiko revščine. Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja revščine otrok. Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je stopnja tveganja nižja od povprečja stopnje tveganja revščine pri nas, ki je bila leta 2024 13,2-odstotna. »Otroci so sicer na boljšem, ampak vsak reven otrok šteje – vsak otrok, ki živi v revščini, bi moral za državo predstavljati problem. Za državo, ki si želi biti uspešna, ustvarjalna, inovativna, je pomembno, da je sposobna v svoje ambicije vključiti vse ljudi. Pomembno je, da ujame vsakega otroka, ker je vsak otrok, ki živi v revščini, sposoben prispevati k blaginji, k dobrobiti, če ima priložnost.« Pogovor vodi Beti Burger

2 Jan

•

37 min
25/09/2024

Izrael iz Libanona ustvarja novo Gazo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratnem pogovoru Od srede do srede analizirala dogajanje na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta pod drobnogled vzela Organizacijo združenih narodov. Izrael iz Libanona ustvarja novo Gazo, krivda pa seveda leži na ZDA, meni Markeš in dodaja, da bi bilo vojne kmalu konec, če bi ustavili dobavo orožja Izraelu.

25/09/2024

•

21 min
20/09/2024

Klemen Šešok o delu in bogastvu

Eden izmed najbogatejših Slovencev kritizira sodobne delovne trende, kot so delo od doma in neomejen dopust. Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja Iskra, je v podkastu Na robu iskreno izrazil tudi svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi. Šešok meni, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit ljudi. Čas, ki ga otroci in odrasli preživijo pred zasloni, je zaskrbljujoč, pravi. Raziskava Gallupa o zavzetosti zaposlenih kaže, da je v Evropi le 13 odstotkov zaposlenih zavzetih, v ZDA pa 33 odstotkov. Še bolj zaskrbljujoče je, da je v Evropi več kot 20 odstotkov zaposlenih aktivno nezavzetih, kar pomeni, da delujejo proti svojim delodajalcem. To stanje duha je po Šešokovem mnenju eden od razlogov, zakaj Evropa gospodarsko ne le da ne blesti ampak tudi vedno bolj zaostaja za svetovnimi voditelji v ključnih tehnologijah, kar je treba spremeniti z večjimi vlaganji. Šešok verjame, da je potrebno poleg drugače miselnosti sprejeti korenite reforme za izboljšanje konkurenčnosti, čeprav to pomeni težke odločitve in prilagoditve.

20/09/2024

•

37 min
22/04/2025

Markeš: Ena najboljših novic je, da bodo duhovnike uvažali iz Poljske in Madagaskarja

V izrednem podkastu po papeževi smrti se je Delovima komentatorjema Aliju Žerdinu in Janezu Markešu pridružil nekdanji dopisnik iz Vatikana Tone Hočevar. Pred dvanajstimi leti sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš pogovarjala o pravkar izvoljenem papežu in o tem, kaj je tedaj pomenil njegov izbor imena Frančišek, je danes spomnil Žerdin. Markeš meni, da se je z imenom poskušal navezati na Frančiška Asiškega, in ocenjuje, da mu je poimenovanje uspelo opravičiti. »Razlika med njim in med cerkvijo, kakršno je predstavljal establišment, je bila ves čas očitna,« meni Markeš, ki ima papeža Frančiška za največjega papeža zadnjih stoletji. Papež je bil jezuit, jezuiti pa veljajo za »intelektualno špico« katoliške cerkve, je poudaril Žerdin. Tone Hočevar meni, da je Frančišek sicer bil intelektualna špica, vendar je bil papež nad jezuiti, saj »ti niso kakšna svetniška druščina«. Papež ni bil vzvišen, kot so praviloma jezuiti, je poudaril. Markeš ocenjuje, da je bil preprost človek, ki je bil popoln »outsider« fevdalnega, klerikalnega Vatikana. Brezpogojno se je zavzemal za Palestino, zagovarjal je pravice imigrantov, se sprl s Trumpom, ni obsojal gejev, skratka, imel je moralno avtoriteto, je naštel Markeš. Hočevar meni, da je svetovno dogajanje videl drugače, ker je prihajal iz Argentine, ne iz Evrope.

22/04/2025

•

39 min
13/06/2024

Ajša Vodnik: Strastna zagovornica vrednot in napredka

Ajšo Vodnik v Sloveniji dobro poznamo. Je generalna direktorica Ameriške gospodarske zbornice Slovenije Am Cham Slovenije in predsednica AmChamps in Europe. Doma in v tujini je tudi ugledna mnenjska voditeljica, ki se zavzema za doseganje skupnih priložnosti in optimizma. Kariera gostje nove epizode podkasta Supermoč in njeno razmišljanje ter zdrava ambicioznost, samozavest, pogum in navsezadnje vpliv so navdih za mnoge, saj vedno znova postavlja ogledalo družbi in predlaga rešitve za boljši jutri. Za naš podkast je spregovorila o svoji poti in vrednotah ter izzivih sodobne družbe pa tudi o svojem poslanstvu.

13/06/2024

•

1h 5m
28/03/2025

Primož Klemen: Pod tujo oblastjo vestni, pod svojo pohlepni

Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti in koliko od splošne družbene klime. Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer Japonci, med najbolj delavnimi, medtem ko za države južne Evrope velja nasprotno. Je v tem kaj resnice ali ne? »Severni narodi so praviloma bolj racionalni, njihove miselne in organizacijske strukture so jasne in premišljene. Bolj ko se pomikamo proti jugu, bolj postajajo izraženi čustveni odzivi in spontanost pri delovanju, kar vpliva tudi na način dela. Prav tako ima pomembno vlogo zgodovina. Skozi čas se oblikuje skupinska miselnost. Če pogledamo Evropo, lahko opazimo podobno mentaliteto od Portugalske do Grčije, medtem ko Skandinavci razmišljajo precej drugače,« v podkastu Na robu pravi filozof in psiholog Primož Klemen, vsestransko razmišljujoč posameznik ter soustanovitelj in partner kadrovske agencije Profil, ki se že tri desetletja ukvarja z izborom in selekcijo kadrov, tudi na najvišjih ravneh.

28/03/2025

•

1h 8m

Delo vabi v svet podkastov, kjer novinarstvo doživlja novo, zvočno dimenzijo. Z nami lahko odkrivate široko paleto tem. Naše podkaste vodijo priznani novinarji in strokovnjaki, ki prinašajo najnovejše novice, poglobljene analize in pogovore z vodilnimi misleci. Poslušajte nas kjerkoli in kadarkoli želite, v prijetnem soju slušalk. Dobrodošli v svetu zvočnih zgodb časnika Delo.

Delo podkasti

Top Shows

Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)

Fenomenalna politična enotnost o JEK 2, ki bi državo lahko spravil v bankrot

Po tem zakonu nič več ne bo, kot je bilo

Zob za zob se ne izide, vsi ostanejo brez glave

Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)

Izrael iz Libanona ustvarja novo Gazo

Klemen Šešok o delu in bogastvu

Markeš: Ena najboljših novic je, da bodo duhovnike uvažali iz Poljske in Madagaskarja

Ajša Vodnik: Strastna zagovornica vrednot in napredka

Primož Klemen: Pod tujo oblastjo vestni, pod svojo pohlepni

About

Delo podkasti

Top Shows

Top Episodes

About