Podkast Na robu

Delo podkasti

Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Kako se je spremenila družba od razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na posameznika in družbo.

  1. hace 2 d

    Matic Novak: ADHD razumemo šele, ko otrok sme biti to, kar je

    ADHD je motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo, je nevrorazvojna motnja, ki vpliva na osredotočenost, samokontrolo in uravnavanje ravni aktivnosti. A kot je v podkastu Na robu opozoril Matic Novak, pedagog, ustanovitelj Modrih junakov (Inštitut za razvoj potencialov ADHD), ki ima tudi sam ADHD, sam nerad uporablja besedo »motnja«. Zanika, da bi šlo pri ADHD za pomanjkanje pozornost, temveč da gre za drugačne vrste pozornosti, ki je precej bolj široka. Odprta. »Naša pozornost se aktivira v drugačnih okoljih in pod drugimi pogoji. Gre za to, da se ves čas borimo s distrakcijami. V tej sobi, v kateri se pogovarjava, je ves čas prisoten šum. Slišim ga ves čas, ne morem ga izklopiti. Potem so še druge stvari, ki ves čas padajo v polje zaznave. Zato se moram ves čas opominjati, ko me neki tak šum pitegne, da se vrnem nazaj v pogovor: da se osredotočim na vprašanje in na odgovor. Zato mislim, da mi nimamo pozornosti premalo, kvečjemu si bi drznil reči, da jo imamo včasih preveč,« je pojasnil. Pogovor vodi Beti Burger

    44 min

  2. 19 jun

    Dejan Zavec o rejništvu: To je bil moj dom, to so bili moji ljudje

    Po podatkih ministrstva je marca 2026 v Sloveniji v rejništvu živelo 725 otrok oziroma mladih odraslih, rejništvo pa je izvajalo 564 rejnikov. Cilj rejništva praviloma ni posvojitev, temveč zagotovitev stabilnega okolja do vrnitve otroka domov oz. do neke druge trajnejše rešitve. V povprečju so otroci v rejništvu nekje sedem let. Razlogi, da otrok pristane v rejniški družini, je več; od nasilja, zasvojenosti, duševnih stisk ali preprosto nesposobnosti staršev, da vzgajajo otroka. Kot je v novi epizodi podkasta Na robu povedala Irena Zajc, socialna delavka, ki sicer na CSD ne dela na področju rejništva, je pa sama rejnica trem otrokom, enega od teh je posvojila, »se v zadnjem času zdi, da je vse več zasvojenosti. Težko bi rekla, kateri razlogi so najpogostejši, velikokrat gre za starše, ki svoje starševske vloge preprosto ne morejo izvajati tako, da bi otrok lahko rasel v zdravem okolju in imel pogoje za zdrav osebnostni razvoj«. Kot dodaja, otroci ne bi bili v rejništvu, »če bi bili starši okej«. Nasilje in alkoholizem v družini sta bila med drugim razloga, da je v rejništvo odšel tudi Dejan Zavec, boksarski prvak, ki je v podkastu spregovoril o tej izkušnji. »V rejništvu sem bil nekje od tretjega, četrtega razreda osnovne šole, pa potem do 18. leta.« Najprej pri 'teti', kot jo poimenuje, ki je imela že svojih pet otrok, nato še pri trenerju«.

    41 min

  3. 5 jun

    Kaj še pomenijo diplomske naloge, če jih napiše jezikovni model? (Ernest Ženko)

    Še pred leti je bilo glavno vprašanje zaključnih nalog plagiatorstvo in citiranje virov, danes pa uporaba generativne umetne inteligence in jezikovnih modelov. Če lahko danes seminarske in diplomske naloge napišejo jezikovni modeli, gotovo te danes ne odigrajo tiste vloge, ki so jo nekoč, je v novi epizodi podkasta Na robu povedal Ernest Ženko, profesor kulturne filozofije in vodja Centra za odgovorno umetno inteligenco. »Te naloge so neke vrste cehovski izpit, način, da dokažemo, da smo na svojem področju kompetentni in da lahko delamo in raziskujemo na njem, to področje poznamo dovolj, kar pomeni, da moramo iti skozi določene procese, ki jih moramo opraviti sami in se nečesa naučiti. Če skozi te procese ne gremo sami in ne dobimo kompetenc, potem je seveda vloga diplomske ali kakršnekoli druge naloge ali izdelka zelo dvomljiva.« Meni, da si tisti, ki je do diplome prišel s temi orodji, diplome ne zasluži. Pogovor vodi Beti Burger

    33 min

  4. 22 may

    Invalidnost povezujemo s trpljenjem, ne pa z užitkom, privlačnostjo in seksom

    Spolnost je v družbi še vedno tabu, spolnosti pri ljudeh z oviranostmi pa še večji. V družbi namreč manjka reprezentacija spolnosti pri tej skupini. »Ljudje z oviranostmi so največkrat prikazani kot bodisi tisti, ki so 'ubogi', ali tisti, ki s svojo zgodbo navdihujejo, ki so nekaj posebnega. Manjka pa navadnih zgodb: da preprosto gre za osebe, ki imajo svojo karizmo, humor, prepreke, sram, potrebe, kakršne imamo vsi ljudje,« je v novi epizodi podkasta Na robu, kjer smo spregovorili o spolnosti pri ljudeh z invalidnostjo, povedal psihoterapevt in seksolog Jaka Sotlar. Tomaž Črnigoj se je pred sedmimi leti ponesrečil pri skoku z jadralnim padalom, ima paraparezo, nepopolno okvaro hrbtenjače. Nesreča se mu je pravzaprav zgodila na vrhuncu libida pri 22 letih. V podkastu Na robu je zaupal, da se je prvi dve leti počutil »precej manj moški«, da ni vedel, kaj pri intimi in seksu sploh še lahko pričakuje v prihodnosti. Pogovor vodi Beti Burger

    37 min

  5. 8 may

    Zakaj vztrajamo, ko boli: šport med trpljenjem in svobodo

    Nekdanja olimpijska triatlonka Mateja Šimic in ultramaratonka Anja Deželak o telesu, bolečini, regeneraciji, notranji motivaciji in pritisku rezultatov. Anja Deželak, rekreativna maratonka, sicer grafična oblikovalka, ki jo mnogi poznajo pod vzdevkom Čipka, je v podkastu Na robu povedala, da si to vprašanje med hudimi napori postavi tudi sama. Njen najdaljši tek doslej je bil sto milj v hrvaški Istri, med drugim se je udeležila tudi ekstremnega triatlona v Avstriji. Mateja Šimic, nekdanja triatlonka, prva Slovenka na olimpijskem triatlonu (leta 2012 v Londonu), ki je svojo kariero sklenila pred desetimi leti, danes pa je biokemičarka, vodja laboratorija v Slovenski vojski, je povedala, da tovrstnih dvomov praviloma ni bilo: »Ker sem delala s srcem, ker me je osrečevalo. Imeli smo ekipo, s katero smo imeli vedno glavni cilj – denimo olimpijske igre – in ta glavni cilj smo si razdelili na vmesne cilje. Vedno sem se zato v življenju osredotočala na sam proces, če pa se je pojavil dvom, je bil ta ponavadi posledica prevelike fizične utrujenosti«. Pogovor vodi Beti Burger

    35 min

  6. 24 abr

    Motnje hranjenja so utelešena oblika perfekcionizma

    Perfekcionizem, ki je del osebnostne strukture, se pogosto v sodobni neoliberalni družbi kaže kot zaželena lastnost: kot disciplina, natančnost, delavnost in visoki standardi. A podoba je lahko zavajajoča, za posameznike, ki se nikoli ne počutijo, da so dovolj dobri, pa zelo obremenjujoča. Minea Rutar, raziskovalka na mariborski filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo in sociologijo, ki se posveča tematiki perfekcionizma, je v podkastu Na robu povedala, da perfekcionizem ni zgolj prizadevanje za dobro opravljeno delo, temveč pojav, ki je tesno povezan z duševno stisko, pretirano samokritičnostjo in strahom pred neuspehom. Pogovr vodi Beti Burger

    35 min

  7. 10 abr

    Priročniki za samopomoč so eskapizem, ukvarjanje s sabo je privilegij

    V zadnjih letih so tudi v Sloveniji na vrhu lestvic priljubljenih in iskanih knjig pri nas priročniki za samopomoč, knjige, ki govorijo o bolečinah posameznikov. Njihova popularnost je med drugim posledica tega, da tudi založbe v te knjige večkrat investirajo večje marketinške vložke, jih izpostavljajo v vitrinah, prav tako se tudi po družbenih omrežjih vse bolj uveljavlja t. i. therapy talk, govorjenje o pomenu »dela na sebi«, kot je v podkastu Na robu pojasnila zgodovinarka, publicistka in založnica Manca Grgić Renko. Pogovor vodi Beti Burger

    32 min

  8. 27 mar

    Menstruacija v senci kapitalizma: kako trg izkorišča menstruacijo in menopavzo (Tonja Jerele in Tjaša Franko)

    Mlada raziskovalka Tonja Jerele in kulturna antropologinja Tjaša Franko v novi epizodi podkasta Na robu govorita o menstrualni stigmi, bolečini, vplivu trga na ženske telesa in menstrualni odsotnosti. Menstruacija je naravni fiziološki pojav, ki označuje začetek in konec rodne dobe. Poteka vsak mesec in traja približno od štiri do sedem dni. Ženske krvavimo skupaj nekje šest do sedem let svojega življenja, kljub temu da menstruacija in cikel močno zaznamujeta naše življenje (in življenje drugih), pa o svojih telesih še vedno vemo premalo. »Zaradi dolge zgodovine patriarhalnega zatiranja žensk je še danes eno najbolj prezrtih stanj,« je v podkastu Na robu povedala Tjaša Franko, kulturna antropologinja. Že samo poimenovanje menstruacije, ki je najbolj nevtralen izraz, z raznimi evfemizmi kaže na to, da je okrog te tematike še vedno prisotna določena stopnja sramu. »Prav s takšnimi izrazi dajemo to v polje molka, tega, o čemer se ne govori na glas. S tem se reproducira sram (sploh pri uporabi besede čišča), obenem pa je v javnosti močno prisoten medicinski diskurz, ki menstruacijo povezuje s higieno, z nečistim,« je pojasnila Tonja Jerele, druga gostja epizode podkasta Na robu, sicer mlada raziskovalka na FDV in podpredsednica Ženskega lobija Slovenije. Pogovor vodi Beti Burger

    36 min
Ver todo (63)

Información

Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Kako se je spremenila družba od razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na posameznika in družbo.

Ficha técnica

  • Canal
    Delo podkasti
  • Creado por
    Delo
  • Años en activo
    2023 - 2026
  • Episodios
    63
  • Clasificación
    Apto
  • Derechos de autor
    © Delo d.o.o. 2023
  • Sitio web del podcast
    Podkast Na robu

Más de Delo podkasti

Quizá también te guste