Frekvenca X

RTVSLO – Val 202

0.0 (0)
ప్రకృతి విజ్ఞానాలు
వారంవారీ అప్‌డేట్

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

16 గం. క్రితం

Leto na Frekvenci 2/4: Dolgoživost, mikrobiota in zahtevnost objav v znanstvenih revijah

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

18 నిమి
1 జులై

Leto na Frekvenci 1/4: Od tehnoloških velikanov in dopamina do dihanja in hujšanja

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje: Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026) Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)

24 నిమి
24 జూన్

Kako je Einstein navdahnil Kosovela?

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje: dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve) dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel. Poglavja: 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko? 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje? 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

40 నిమి
17 జూన్

Med forenziki dediščine

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

29 నిమి
10 జూన్

Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite?

V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.Gostje: specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta, dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete, osebni trener Ivan Plavšić, in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec. V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi. Bral je Aleksander Golja.

34 నిమి
3 జూన్

Pod oddaljenimi sonci

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje: dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije. Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše. Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete? 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov? 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka? 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet? 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

42 నిమి
26 మే

Spomini, magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki: Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina Natalija Majsova, kulturologinja Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik Aljoša Kravanja, filozof Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan. Zapiski: Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost? Projekt Spomenar Poglavja: 00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco 00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov 00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih 00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš 00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova 00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun 00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

42 నిమి
20 మే

Izumiranje je naravno. Nenormalna je hitrost.

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi: Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).

29 నిమి

మొత్తం (100) చూడండి

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.