Sledi časa

RTVSLO – Prvi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

  1. 14時間前

    Prelomnice, 4.del: Rdeča pika

    Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč življenj. Veliko razdejanje pa so pustili tudi v Posočju; najbolj hudo je bilo v Breginjskem kotu. V četrti epizodi podkasta Prelomnice se Mariša Bizjak posveča obnovi Breginja. Vas z beneško-slovensko arhitekturo je pred potresom v slovenskem prostoru veljal za neprecenljivo arhitekturno in urbanistično posebnost. Nekatere odločitve še danes vzbujajo različna vprašanja. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Oddaje se predvaja tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

    21分

  2. 6月21日

    Prelomnice, 2.del: Solidarnostni horuk

    Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. V Italiji je bilo porušenih 18.000 stavb, v Sloveniji 4000, poškodovanih pa še 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna skupna Občina Tolmin. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice. Oddajo je pripravila Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

    20分

  3. 6月14日

    Prelomnice, 1.del: Orcolat

    Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. Špela Lenardič in Mariša Bizjak sta se v nizu oddaj Prelomnice odpravili po sledeh potresov, iskali sta pričevanja domačinov, razlage strokovnjakov. Ugotavljali sta, kako so morali sprejeti hitre in pomembne odločitve glede obnove poškodovanih krajev in kakšne posledice je vse to prineslo. Prvo v nizu šestih oddaj Prelomnice dopisnici iz Furlanije Julijske krajine in Posočja posvečata spominom na prelomni 6. maj 1976. Po bajeslovnem furlanskem bitju sta jo naslovili: Orcolat. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

    21分

  4. 6月7日

    Podobe sindikalnega turizma v Jugoslaviji: kopalke s črtami in zadrgo, pivo, pijača naše mladosti in veliko žara

    Gneča na cesti, pomanjkanje klime, dolgo potovanje na končno destinacijo. Ne sliši se ravno vabljivo, vendar taka resničnost ni odvrnila ljudi v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, da se ne bi stlačili v manjše avtomobile – ali pa navsezadnje tudi avtobuse – ter se odpravili na počitnice v sindikalne domove. V tokratni oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, gremo na sindikalne počitnice. Ob pomoči zgodovinskih dejstev in tudi osebnih spominov bomo podoživljali preživljanje časa v počitniških kapacitetah podjetij in državnih institucij. Foto Bobo

    39分

  5. 5月31日

    Mesto žensk

    Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

    38分

  6. 5月28日

    Prelomnice, 3.del: Preporod

    Pred 50-timi leti so Furlanijo in Posočje prizadeli uničujoči potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč žrtev in okoli tri tisoč ranjenih. Materialna in strokovna pomoč, ki jo je ponudila nekdanja Jugoslavija, je spremenila odnos med sosednjima narodoma, predvsem pa dvignila ugled slovenski kulturi. Okrepila se je tudi slovenska narodna skupnost, ki je v Benečiji odločneje zahteva spoštovanje njenih pravic. Spomine na preporod je v tretji epizodi podkasta Prelomnice zbrala Špela Lenardič. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

    21分

  7. 5月24日

    Zgodovina ponarejanja denarja

    O pretanjenih kriminalcih, iznajdljivih slikarjih, naivnih šarlatanih in robinhoodovskih junakih ter celo o političnih in vojnih akterjih, ki so risali in tiskali lažne bankovce in kovali lažne kovanceDenar je od nekdaj sprepleten in povezan z oblastjo in večino človeške zgodovine so bili kralji, cesarji, kasneje pa države s svojimi centralnimi bankami tisti, ki so strogo nadzorovali tiskanje ali kovanje denarja, nadzor nad izdelavo lastne valute pa še danes velja za enega temeljev državne suverenosti. In vendar so se skozi zgodovino pojavljali posamezniki ali skupine, ki so - bodisi iz stike ali uporniškosti bodisi iz pohlepa - to pravico vzeli tudi v svoje roke. Prav o njih bomo govorili v tokratnih Sledeh časa. Skozi zgodovino ponarejanja denarja nas bodo pospremili dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenija ter Urška Purg in Matko Mioč iz Muzeja in galerije MUZA, kustosa tamkajšnje razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: ročno narisan ponarejen bankovec za 100 dinarjev, Kraljevina Jugoslavija, 1929, s pretiskom LAŽNA v cirilici, osebni arhiv Marka Mihajlovića, objavljeno z dovoljenjem Muzeja in galerije MUZA

    42分

  8. 5月17日

    Knežja gomila

    Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno v 14. stoletju v zavoju reke Krke v osrednji Dolenjski, je bilo poseljeno že vse od mlajše kamene dobe, intenzivneje pa od pozne bronaste do mlajše železne dobe. Ob večjem osrednjem naselbinskem delu poznamo tudi celo vrsto grobišč. V starejši železni dobi sta najpomembnejši gomilni grobišči v Kandiji in na Kapiteljski njivi. Gomilno grobišče v Kandiji je štelo vsaj 5 večjih gomil z najdbami, ki so Novo mesto prvič uvrstile na evropske zemljevide. Kakšna pa je bila podoba Dolenjske v starejši železni dobi?

    34分
すべて見る（105）

番組について

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

情報

  • クリエイター
    RTVSLO – Prvi
  • 配信期間
    18年 - 26年
  • エピソード
    105
  • 制限指定
    不適切な内容を含まない
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • 番組のWebサイト
    Sledi časa

その他のおすすめ