Ultrazvok

RTVSLO – Prvi

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

  1. 4日前

    Pljučni rak: vse več razlogov za optimizem

    Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik »Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev. Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja bolnikov in bolnic ter podaljšal njihovo preživetje. Eden najbolj zgovornih podatkov je, da se je verjetnost preživetja obolelih z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč brez molekularnih označevalcev od leta 2010 do leta 2025 povečala skoraj štirikrat. Poročilo TUKAJ Foto:  doc. dr.Urška Janžič, dr. med., specialistka internistične onkologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik/ Klinika Golnik

  2. 7月16日

    Življenje v primežu skrbi in tesnobe: generalizirana anksiozna motnja

    Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem. Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne znake generalizirane anksiozne motnje, kakšni so vzroki za njen nastanek in katere možnosti zdravljenja so danes na voljo. S psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem predstavljamo tudi zgodbo 30-letne pacientke, ki je poiskala strokovno pomoč in po večletnem zdravljenju postopoma znova našla ravnovesje. Ob tem opozarjamo tudi na pomen zgodnjega prepoznavanja težav ter zmanjševanja stigme, ki še vedno spremlja duševne motnje. Daljši pogovor s psihiatrinjo TUKAJ Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič

  3. 7月9日

    Nova mikrokirurgija za zdravljenje kožnega raka v Sloveniji

    Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta. Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.« Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana

  4. 7月2日

    Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso

    Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

  5. 6月25日

    Slovenski genom: Razlikujemo se v samo 0,1 odstotka DNK

    Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi

  6. 6月18日

    Terapevtski potencial kanabinoidov pri psihiatričnih motnjah

    Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana). Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila pregledni članek o izsledkih študij, ki obravnavajo vlogo endokanabinoidnega sistema pri nevropsihiatričnih motnjah. Avtorja ugotavljata, da endokanabinoidni sistem predstavlja obetavno terapevtsko tarčo pri teh motnjah, vendar so za boljše razumevanje njegovih mehanizmov delovanja ter za potrditev varnosti in učinkovitosti terapevtskih pristopov potrebne nadaljnje predklinične in klinične raziskave. Originalni članek TUKAJ Foto: Konoplja/ slika je simbolična/ Pixabay

  7. 6月11日

    Dr. Škoberne: Ledvice plačujejo ceno sodobnega življenjskega sloga

    Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in urina. O tem, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zgodnje odkrivanje bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja, v Ultrazvoku govori nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne (UKC Ljubljana). Dr. Škoberne je kot član mednarodne skupine strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni znanstveni reviji Lancet sodeloval pri objavi treh člankov, s katerimi splošno in strokovno javnost opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Na podlagi podatkov namreč ocenjujejo, da v razvitih državah kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov s KLB še nima prepoznane bolezni. Originalni članki v znanstveni reviji Lancet: Članek 1 TUKAJ Članek 2 TUKAJ Članek 3 (drugopodpisan dr. Škoberne) TUKAJ Oddaja Ultrazvok - Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo TUKAJ  Foto: Andrej Škoberne/ UKC Ljubljana

  8. 6月4日

    Strokovnjakinji: Tourettov sindrom ima en odstotek otrok

    Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravljenju in zgodbo nagrajenega filma Preklinjam (I Swear). V tednu od 15. do 19. junija bodo dogodki mednarodne konference o Tourettovem sindromu v Ljubljano pripeljali strokovnjake, raziskovalce in ljudi s Tourettovim sindromom z vsega sveta. O sindromu v Ultrazvoku govorita strokovnjakinji s Pediatrične klinike v Ljubljani: pediatrinja in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak ter klinična psihologinja dr. Staša Stropnik. Mednarodna konferenca TUKAJ Seminar "Tiki in Tourettov sindrom v šoli" kot preddogodek konference TUKAJ Foto: Staša Stropnik (levo) in Jasna Oražem Mrak (desno) s Pediatrične klinike v Ljubljani/ Prvi

すべて見る（342）

番組について

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

情報

  • クリエイター
    RTVSLO – Prvi
  • 配信期間
    18年 - 26年
  • エピソード
    342
  • 制限指定
    不適切な内容を含まない
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • 番組のWebサイト
    Ultrazvok

その他のおすすめ