Vroči mikrofon RTVSLO – Val 202

Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?Sogovorniki:


Aleš Oblak, kognitivni znanstvenik z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana,
Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost,
Leon Sršen, Mladi za podnebno pravičnost.

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?Sogovorniki:


dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
dr. Griša Močnik, Center za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi,
Matevž Lenarčič, letalec in okoljski raziskovalec,
Miro Brumat, civilna iniciativa.

Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.”

Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst?

O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
novinar, zgodovinar in aktivist Tariq Ali
filozof Srećko Horvat

Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?Sogovorniki:


Ante, upokojenec iz Šibenika;
prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti;
Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi;
Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL;
prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik;
Borna, študent gradbeništva iz Zagreba;
Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer.

Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?Sogovornika:


Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega
Jure Trampuš, novinar Mladine

V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid.

Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.V Vročem mikrofonu zunanjepolitični novinar MMC RTV Slovenija Boris Vasev predstavi poglobljen intervju z nizozemsko-palestinskim analitikom in raziskovalcem Mouinom Rabbanijem o izraelsko-palestinskem vprašanju.

Zapiski: 


Intervju z Mouinom Rabbanijem na MMC
Članek o tem, kako izraelska vojska uporablja umetno inteligenco
Peturni podkast o razmerah v Izraelu in Palestini, ki ga ustvarja Lex Fridman