Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: 1 Mz 2,7-9;3,1-7 Psalm: Ps 51,3-4.5-6.12-13.14.17 2. berilo: Rim 5,12-19 Evangelij: Mt 4,1-11 Vrstica iz evangelija: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Mt 4,4). 1. berilo (1 Mz 2,7-9;3,1-7) Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosníce je dahnil življenjski dih. In tako je človek postal živa duša. Gospod Bog je zasádil vrt proti vzhodu v Édenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval. Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega. Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je narédil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva, ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹« Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.« Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov. Psalm (Ps 51,3-4.5-6.12-13.14.17) Odpev: Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe! Popolnoma me operi moje krivde, mojega greha me očisti! Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Zakaj svoje pregrehe priznavam, moj greh mi je žívo v spominu. Grešil sem zoper tebe samega, kar je zlo v tvojih očeh, sem storil. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnôvi. Ne zavrzi me izpred svojega obličja, svojega Svetega Duha mi ne odvzemi. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Vrni mi veselje nad svojim odrešenjem, duha velikodušnosti v meni utrdi. Gospod, odpri moje ustnice, da bom oznanjal tvojo hvalo. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! 2. berilo (Rim 5,12-19) Bratje in sestre, kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili. Greh je bil namreč na svetu, preden je nastopíla postava. In čeprav se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti. Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, in to po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa. Z darom pa ni kakor z grehom enega človeka: sodba, ki je izhajala iz enega, se je povzpela v obsodbo, medtem ko se je milost, ki je prišla po mnogih, iztekla v opravičenje. Kajti če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem, bodo tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu. Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični. Evangelij (Mt 4,1-11) Tisti čas je Duh odvêdel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal napósled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovóril: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ›Svojim angelom bo zate zapovedoval‹ in: ›Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.‹« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli.
