Duhovno branje

HOZANA.si

Duhovno branje

  1. 16h ago

    4. oktober: Duhovni voditelj bodi previden v molku, koristen v besedi

    Iz Pastoralnega vodila sv. Gregorja Velikega, papeža (2, 4) Duhovni voditelj bodi previden v molku, koristen v besedi   Duhovni voditelj bodi previden v molku, koristen v besedi, da ne bo govoril, o čemer bi moral molčati, in ne molčal o rečeh, ki bi moral o njih govoriti. Kakor namreč zavaja neoprezna beseda v zmoto, tako pušča nepreviden molk v zmoti tiste, ki bi se dali poučiti. Malomodri duhovni voditelji se pogosto boje prostodušno spregovoriti pravo besedo, da ne bi zapravili človeške naklonjenosti, in čuvajo svojo čredo, kakor pravi Resnica, ne kakor skrbni pastirji, marveč kakor najemniki; zakaj ko pride volk, zbeže, ter se skrijejo za zagrinjalo molka. Zato jih Bog po preroku graja in pravi: Nemi psi, ki ne znajo lajati. In zopet toži in govori: Niste vstali v bran in niste gradili obzidja okoli Izraelove hiše, da bi trdno stala v boju na Gospodov dan. Vstati v bran pomeni s prostodušno besedo se upreti oblastem tega sveta za obrambo črede. Na Gospodov dan v boju stati pomeni iz ljubezni do pravice se krivičnim nasprotnikom ustaviti. Če se namreč pastir boji povedati resnico, je to kaj drugega kot molče pobegniti? Kdor pa se za svojo čredo potegne, se postavi zoper sovražnike Izraelove hiše kakor zid. Zato je grešnemu ljudstvu rečeno: Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso ti odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Sveto pismo pravi namreč včasih učiteljem preroki, ker učijo, da so sedanje reči minljive, in odkrivajo, kar pride. Božja beseda jim očita, da prerokujejo laž, ker se bojijo grajati pregrehe, se grešnikom lažnivo dobrikajo, obetajoč jim varnost; hudobije grešnikov ne odkrivajo, ker ne zinejo svarilne besede. Graja je ključ, ki odpira spoznanje, ker s svarilom odkriva greh, ki ga često celo grešnik sam ne pozna. Zato pravi Pavel, da bo zmožen z zdravim poukom opominjati in prepričevati tiste, ki ugovarjajo. Zato govori Malahija: Duhovnikove ustnice naj ohranijo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nebesnih čet. Zategadelj opominja Gospod po Izaiju: Kliči na vse grlo, ne zadržuj se! Kakor trobenta povzdiguj svoj glas! Kdor namreč stopi v duhovniški stan, vzame nase dolžnost glasnika, da hodi in kliče pred sodnikom, ki pride za njim s strašnim veličastvom. Če pa duhovnik ne zna pridigati, kako bo kot nem glasnik klical? Zato je tudi Sveti Duh prišel nad prve pastirje v podobi jezikov in je v hipu naredil zgovorne tiste, ki jih je napolnil.

  2. 1d ago

    3. oktober: Bojuj dobri boj vere

    Iz spisa sv. Gregorja iz Nise, škofa, O krščanski vzgoji Bojuj dobri boj vere   Ako je kdo v Kristusu, je novo stvarjenje: Staro je prešlo, glejte, nastalo je vse novo. Apostol je imenoval novo stvarjenje prebivališče Duha v duši, ki se je bila oddaljila od vsake zlobnosti, hudobije in grdobije. Ko duša zasovraži greh, potem se na novo usmerjena približuje Bogu sorazmerno z močjo kreposti. Njeno življenje se spremeni, vase sprejme milost Duha in tako postane v celoti nova ter preustvarjena. To dejstvo razlagajo Pavlove besede: Postrgajte stari kvas, da boste novo testo; prav tako naslednje: Obhajajmo praznik ne s starim kvasom, marveč z opresniki čistosti in resnice. Skušnjavec seveda nastavlja naši duši številne zanke in jo z vseh strani naskakuje s svojo hudobijo. Človeška moč je sama po sebi preslabotna, da bi ga mogla premagati. Zato apostol ukazuje, naj svoje ude oborožimo z nebeškimi orožji. Obdajte se, veleva apostol, z oklepom pravice, na nogah obuti s pripravljenostjo za evangelij miru, opasani okoli svojega ledja z resnico! Poglej, koliko načinov rešitev ti pokaže apostol, a vsi ti načini vodijo k eni poti in k enemu cilju. Z njimi boš v svojem življenju sproščeno pritekel do konca v izpolnjevanju božjih zapovedi. Isti apostol pravi na drugem mestu: Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Tistemu torej, ki povsem zavrača dobrine tega življenja in se odpove vsej slavi tu doli, je torej potrebno, da tudi samega sebe daruje Bogu. Ta odpoved obstoji v tem, da nikoli ne išče lastne volje, ampak vselej božjo voljo in se daje voditi le Bogu. Nič naj ne bo njegovo razen to, kar je skupno. Tako bo bolj pripravljen z veseljem in upanjem radovoljno spolnjevati ukaze predstojnikov kot Kristusov služabnik, ki je odkupljen, da bi bil v skupni blagor bratov. Gospod sam hoče to, ko pravi: Če kdo hoče biti prvi in velik, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik. Tako služenje ljudem naj bo brezplačno in takšen služabnik naj bo podložen vsem. Skrbi naj za brate, kakor da bi moral tem vračati posojilo. Predstojniki, ki jim je bilo zaupano vodstvo, se morajo več truditi kot pa ostali, a biti ponižnejšega mišljenja kot podrejeni. Njihovo življenje naj bo drugim vzor služabnika, in v tistih, ki so jim bili zaupani, naj gledajo božji zaklad. Predstojniki morajo skrbeti za brate kakor blagi vzgojitelji nežnih otrok, ki so jim jih bili izročili njihovi starši. Če bodo med vami, podrejenimi in učitelji, vladali takšni odnosi, da bodo prvi pač z veseljem poslušni ukazom, drugi pa bodo vedro vodili k popolnosti brate, in boste v spoštovanju drug drugega prekašali, tedaj boste živeli angelsko življenje na zemlji.

  3. 2d ago

    2. oktober: Naj te varujejo na vseh tvojih potih

    Iz govorov sv. Bernarda, opata (12. govor, o psalmu 90, 3.6-8) Naj te varujejo na vseh tvojih potih   Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. Zahvaljujejo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otrokom. Zahvaljujejo naj se ter pripovedujejo med narodi, da je Gospod zanje storil velike reči. Gospod, kaj je človek, da zanj skrbiš, ali zakaj nanj misliš? Svoje srce obračaš k njemu, skrbiš zanj, brigaš se zanj. Končno mu pošlješ svojega Edinca, pošlješ vanj svojega Duha, obljubljaš mu celo, da bo gledal tvoje obličje. In da bi ne bilo v nebesih nikogar brez deleža pri skrbi za nas, pošiljaš zaradi nas v službo tiste blažene duhove, jih določaš za naše varstvo in jim velevaš, naj bodo naši vzgojitelji. Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. S kakšnim spoštovanjem te mora navdajati ta beseda, prinašati vdanost, vlivati zaupanje! Spoštovanje zaradi navzočnosti, vdanost zaradi naklonjenosti, zaupanje zaradi varstva. Prisotni so torej in pri tebi so, ne le s tabo, marveč tudi zate. Prisotni so, da te ščitijo, tukaj so, da ti pomagajo. Kljub temu, da jim je Bog zapovedal, vendarle ne smemo biti nehvaležni tudi njim, ki njega s toliko ljubeznijo ubogajo in nam pomagajo v tolikšni potrebi. Bodimo torej vdani, bodimo hvaležni tako odličnim varuhom; vračajmo jim ljubezen, častimo jih, kolikor moremo in smemo. Vso svojo ljubezen in vse svoje češčenje pa izkazujmo njemu, od katerega oni in mi prejemamo vse, kar moremo spoštovati in ljubiti, vse, kar nas naredi vredne ljubezni ali spoštovanja. Zato, bratje, v Bogu prisrčno ljubimo njegove angele, svoje bodoče sodediče in zdaj naše varuhe in oskrbnike, ki nam jih je postavil in določil Oče. Že zdaj smo božji otroci, čeprav se to še ni pokazalo, ker smo še nedoletni otroci pod varuhi in oskrbniki ter se sedaj še nič ne ločimo od služabnikov. Toda četudi smo še tako majhni in nam preostaja še tako dolga, pa ne samo tako dolga, ampak tudi tako nevarna pot, vendar česa naj bi se bali pod tako odličnimi varuhi? Nihče nas ne more premagati, nihče zapeljati, še manj pa so zmožni nas zapeljati tisti, ki nas varujejo na vseh naših potih. Zvesti so, izkušeni so, močni so: kaj se vznemirjamo? Samo za njimi hodimo, držimo se jih ter ostanimo pod varstvom nebeškega Boga!

  4. 3d ago

    1. oktober: V srcu Cerkve naj bom ljubezen

    Iz življenjepisa sv. Terezije Deteta Jezusa, device, kakor ga je napisala sama. V srcu Cerkve naj bom ljubezen   Moje neizmerne želje so mi bile včasih pravo mučeništvo. Da bi mi malo odleglo, sem nekoč odprla in iskala zdravila v pismih sv. Pavla. Odprlo se mi je dvanajsto in trinajsto poglavje pisma Korinčanom. Brala sem, da ne more biti vsak apostol, prerok in učitelj, da je Cerkev sestavljena iz raznih udov in da oko ne more biti obenem roka. Odgovor je bil jasen; toda ni me zadovoljil in ni mi dal miru. Ni mi usahnil pogum. Brala sem dalje in našla tolažilno mesto: Hrepenite pa po večjih darovih; hočem vam pokazati še mnogo odličnejšo pot. Apostol nato razlaga, da tudi največji darovi nimajo nobene vrednosti brez ljubezni. Le ljubezen je najboljša in najzanesljivejša pot k Bogu. Ob teh besedah sem se umirila. Ko sem prebirala ono mesto o skrivnostnem Kristusovem telesu, ki je sveta Cerkev, nisem pri nobenem udu, ki jih sveti Pavel našteva, mogla misliti sebe. Najraje bi se bila postavila za vse ude. Ljubezen mi je pomagala s svojim ključem do »mojega poklica«. Jasno: če je Cerkev iz udov sestavljeno telo, mora imeti najpotrebnejše, najvažnejše, in to je srce, ki mora goreti v ljubezni. Ljubezen poganja ude, da delajo. Če bi ugasnila ta, bi prenehali apostoli z oznanjevanjem evangelija in mučenci bi se branili prelivati svojo kri. Spoznala sem, da je v ljubezni obsežen vsak poklic, da je ona vse v vsem, da obsega vse čase, vse kraje, ker je večna. Skoraj brezumno srečna sem zaklicala: »O Jezus, moja ljubezen! Končno sem le odkrila svoj poklic! Moj poklic je ljubezen. Našla sem svoje mesto v Cerkvi. In to mesto si mi odkazal ti, moj Bog. Ljubezen naj bom v srcu svoje matere Cerkve! Torej bom vse obenem. Prav, kakor sem si nekoč želela.«

  5. 4d ago

    30. september: Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa

    Iz predgovora o razlagi preroka Izaija sv. Hieronima, duhovnika (1.2) Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa   Vračam, kar moram, ker sem pokoren ukazom Kristusa, ki govori: Preiskujte pisma in: Iščite in boste našli, da ne bom nekoč slišal, kar je bilo rečeno Judom: Motite se, ker ne poznate ne pisma ne božje moči. Ako je namreč – po apostolu Pavlu – Kristus božja moč in božja modrost, velja, da kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa. Zatorej bom posnemal hišnega gospodarja, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro. Tako v Visoki pesmi govori tudi nevesta: Novo in staro sem, bratec moj, zate prihranila. Tako razlagam tudi Izaija, da slišite ne le preroka ampak tudi evangelista in apostola. Kajti sebe in druge oznanjevalce takole poučuje: Kako ljubke so noge glasnikov radosti, ki oznanjajo mir. Bog pa njemu kot apostolu govori: Koga naj pošljem? Kdo nam pojde k temu ljudstvu? Odgovarja pa: Glej, tukaj sem, pošlji mene. Naj nihče ne misli, da hočem v tej knjigi kar na kratko zajeti vse Gospodove skrivnosti, ki jih vsebuje Sveto pismo in jih je treba oznanjati, namreč: da je bil Emanuel iz Device rojen, da je vršil slavna dela in čudeže, da je umrl in bil pokopan; da pa je tudi vstal od mrtvih in je odrešenik vseh ljudi. In kaj naj bi govoril o njegovem nauku glede fizike, etike in logike? Kar je v tem spisu, je vse v Svetem pismu, kolikor pač more človeški jezik povedati in naš um doumeti. O teh skrivnostih priča tudi tisti, ki je zapisal: »Razodetje vseh teh reči vam je postalo kakor vsebina zapečatene knjige. Če se da komu, ki zna brati, z besedami: ‘Beri to’, odgovori ta: ‘Ne morem; saj je zapečatena.’ Če pa se knjiga da komu, ki ne zna brati, z besedami: ‘Beri to’, odgovori ta: ‘Ne znam brati.’ Ako se komu zdi, da je to slabo povedano, naj posluša istega apostola: Od prerokov naj po dva ali trije govore in drugi naj razsojajo. Če pa pride razodetje drugemu, ki sedi, naj prvi molči. Iz kakšnega razloga naj se nekaj zamolči, kar oznanja Duh po oznanilu prerokov? Naj to zamolči ali oznani? Ako so pač razumeli, kar so govorili, je torej vse polno modrosti in razumnosti. Kajti, kar je prišlo v njihova ušesa, ni prinesel prazen zrak, temveč: duhu prerokov je govoril Bog sam. Tako oznanja tudi drugi prerok, ko pravi: Angel mi je govoril in: V svojih srcih kličemo: Aba, Oče in še: Poslušam, kaj mi govori Gospod Bog.

  6. 5d ago

    29. september: Naziv angel pomeni službo, ne narave

    Iz homilij o evangelijih sv. Gregorja Velikega, papeža (34. hom., 8-9) Naziv angel pomeni službo, ne narave   Vedeti moramo, da z besedo angeli označujemo njihovo službo, ne narave. Ti sveti duhovi nebeške domovine so namreč vedno duhovi, ne moremo jih pa vselej nazivati angeli, kajti oni so angeli samo takrat, ko nam kaj naznanjajo. Tiste, ki sporočajo manj pomembne reči, imenujemo angele, tiste pa, ki naznanjajo velike in najvišje reči, nadangele. Zato k Devici Mariji ni bil poslan kakršen si bodi angel, ampak nadangel Gabrijel. Primerno je namreč bilo, da je za to nalogo prišel eden izmed najvišjih angelov, ker je sporočal najvišjo skrivnost. Angeli pa imajo tudi svoja lastna imena. Po teh imenih lahko presodimo, kaj premorejo v svojem delovanju. V tistem svetem mestu, v katerem zaradi gledanja vsemogočnega Boga vlada popolno znanje, ne dobivajo angeli svojih lastnih imen zato, kakor da tam brez teh imen ne bi mogli razlikovati njihovih oseb, ampak da prejmejo pri nas, ko pridejo k nam po kakšni službi, prav po tej službi tudi svoje ime. Mihael pomeni namreč »Kdo kakor Bog?«, Gabrijel: »Božja moč«, Rafael pa: »Bog ozdravlja«. Kadarkoli je namreč na delu kakšna čudovita sila, je vedno poslan Mihael. Tako lahko že po delovanju samem in po imenu sklepamo, da tega ne more storiti noben drug kakor samo Bog. Zato se mora tudi stari sovražnik, ki je poln napuha hotel postati enak Bogu, rekoč: Na nebo se povzpnem, nad božjimi zvezdami postavim svoj prestol, enak bom Najvišjemu, boriti z nadangelom Mihaelom, kot pravi Janez: Nastala je vojska z Mihaelom nadangelom, dokler ne bo na koncu sveta oropan sleherne moči in kaznovan z večno kaznijo. K Mariji je bil poslan Gabrijel, ki se imenuje »Božja moč«. Prišel je namreč oznanjat tistega, ki se je prikazal ponižen, da stre sovražne sile pod nebom. Potrebno je bilo torej, da »Božja moč« sporoči prihod tistega, ki je prišel kot Gospod vesolja in mogočni v boju. Rafael pa pomeni, kakor smo že rekli, »Bog ozdravlja«. Ko je namreč po svoji službi prevzel skrb nad Tobijem, se je dotaknil njegovih oči in tako razpršil temo njegove slepote. Spodobi se torej, da se tisti, ki je poslan zato, da zdravi, imenuje »Bog ozdravlja«.

  7. 6d ago

    28. september: Oborožimo se z orožjem pravičnosti

    Iz pisma Filipljanom sv. Polikarpa, škofa in mučenca (3,1- 5, 2) Oborožimo se z orožjem pravičnosti   Tega, bratje, vam o pravičnosti ne pišem sam od sebe, ampak, ker ste me vi pozvali. Kajti niti jaz, niti kdo drugi, ki je meni podoben, ne more doseči modrosti blaženega in slavnega Pavla, ki je bil pri vas in je pred tedaj živečimi ljudmi učil natančno in zanesljivo besedo resnice, ki vam je tudi v odsotnosti pisal pisma. Poglejte jih in spodbudila vas bodo v veri, ki ste jo prejeli. Ona je mati nas vseh, upanje gre za njo, pred njo pa ljubezen do Boga, Kristusa in bližnjega. Kdor se namreč teh oklepa, je izpolnil zapoved pravičnosti; kdor ima namreč ljubezen, je daleč od vsakega greha. Začetek vsega hudega je lakomnost. Ker torej vemo, da nismo nič prinesli na svet in da tudi nimamo kaj odnesti, se oborožimo z orožjem pravičnosti in učimo najprej sebe, da hodimo po zapovedi Gospodovi; učimo pa potem tudi vaše žene, naj hodijo po veri, ki so jo prejele, in v ljubezni in čistosti, naj ljubijo svoje može v vsej resničnosti in vse druge enako v vsej zdržnosti, naj vzgajajo otroke v božjem strahu. Vdove pa učimo, naj bodo pametne v Gospodovi veri, naj molijo neprestano za vse, naj se ogibljejo obrekovanja, opravljanja, krivega pričevanja, pohlepnosti po denarju in vsega hudega; naj se zavedajo, da so oltar Boga, ki vse preiskuje in mu nič ni skrito, niti misli niti želje niti skrivnosti srca. Ker torej vemo, da se Bog ne da zasmehovati, moramo hoditi, kakor je vredno njegove zapovedi in slave. Enako morajo biti tudi diakoni brezgrajni pred obličjem njegove pravičnosti kot služabniki Boga in Kristusa, ne pa ljudi. Naj ne bodo obrekljivi, ne zvijačni, ne lakomni, ampak zdržni v vsem, usmiljeni, goreči; naj hodijo po resnici Gospoda, ki je postal služabnik vseh. Če mu bomo ugajali v tem življenju, bomo prejeli tudi prihodnje, kakor nam je obljubil, da nas bo obudil od mrtvih in da bomo tudi z njim kraljevali, če bomo njega vredno živeli, ako namreč verujemo.

  8. Sep 26

    27. september: Rešeni ste po milosti

    Začetek pisma Filipljanom sv. Polikarpa, škofa in mučenca (I, 1-2, 3) Rešeni ste po milosti   Polikarp in z njim združeni prezbiterji cerkvi božji v Filipih. Usmiljenje in mir se vam naj pomnoži po vsemogočnem Bogu in Jezusu Kristusu, našem Odrešeniku. Zelo sem se razveselil z vami v našem Gospodu Jezusu Kristusu, da ste sprejeli podobe resnične ljubezni in ste, kakor se je za vas spodobilo, spremili tiste, ki so nosili vezi, ki pristojijo svetim in so kras njim, katere je resnično izbral Bog in naš Gospod. Razveselil sem se tudi, da je krepka korenina vaše vere, ki se oznanja od starih časov, do danes ostala trdna in prinaša sadove v Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki je trpel za naše grehe do smrti, katerega je obudil Bog, ko ga je rešil bolečin smrti, v katerega verujete, dasi ga ne vidite, z neizrekljivim in veličastnim veseljem, v katero žele mnogi priti, ker veste, da ste rešeni po milosti, ne zaradi del, ampak po božji volji po Jezusu Kristusu. Zato prepašite svoja ledja in služite Bogu v strahu in resnici! Opustite prazno govorjenje in zmoto množice. Verujte v njega, ki je obudil našega Gospoda Jezusa Kristusa od mrtvih in mu dal veličastvo in prestol na svoji desnici, kateremu je pokorno vse v nebesih in na zemlji; kateremu služi vse, kar diha; ki prihaja kot sodnik živih in mrtvih; katerega kri bo terjal Bog od tistih, ki so mu neposlušni. Tisti, ki je njega obudil od mrtvih, bo obudil tudi nas, ako spolnjujemo njegovo voljo, hodimo po njegovih zapovedih in ljubimo, kar je on ljubil; ako se zdržujemo vsake krivice, lakomnosti, pohlepnosti po denarju, obrekovanja, krivega pričevanja, ako ne vračamo hudega za hudo, sramotenja s sramotenjem, pesti za pest, kletve za kletev, ampak se spominjamo, kar je rekel Gospod, ko je učil: Ne sodite, da ne boste sojeni, odpuščajte in se vam bo odpustilo; imejte usmiljenje, da boste dosegli usmiljenje; s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo. In: Blagor ubogim in tistim, ki jih preganjajo zaradi pravičnosti, ker njihovo je božje kraljestvo.

About

Duhovno branje