Diskretni šarm drznosti

Andreja Pšeničny, Iztok Prosen

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

  1. 3d ago

    Obrambe: Šeherezada - Samoprevare za Napredne

    Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, v epizodi zrele obrambe razume predvsem kot sposobnost živeti z resničnostjo, ki je ne moremo vedno izbrati ali spremeniti. Skozi zgodbo Robina Hooda poudarja pomen psihične fleksibilnosti, ohranjanja vrednot, odnosov in sposobnosti žalovanja. Iztok Prosen, skupinski terapevt, izhaja iz zgodbe Šeherezade, ki pod neposredno grožnjo smrti preživi s pripovedovanjem. Ob njej razlaga supresijo, sublimacijo, humor, altruizem, anticipacijo in afiliacijo ter opozarja, da imajo tudi najbolj zrele obrambe svojo manj zdravo različico. O epizodi Epizoda zaključuje cikel o obrambnih mehanizmih z vprašanjem, kaj sploh pomeni zrela obramba. Iztok izhaja iz Šeherezade, Andreja pa ji postavi nasproti Robina Hooda; razlika med njima odpre razpravo o izbiri, prilagajanju resničnosti in psihični fleksibilnosti. Skozi različne obrambne mehanizme sogovornika raziskujeta tudi njihove manj očitne pasti ter vprašanje, kdaj obramba postane psihična sposobnost in kdaj ostaja način izogibanja. Epizoda se konča pri izgubi in žalovanju – tam, kjer se pokaže, ali človek zmore prenesti resničnost, ne da bi moral razvrednotiti tisto, kar je izgubil. Ključne točke •    Zrela obramba ohranja stik z resničnostjo in se prilagaja situaciji. •    Supresija čustvo zavestno odloži, ne izbriše. •    Humor, ustvarjalnost in pomoč drugim lahko postanejo tudi beg. •    Zrelo žalovanje ohrani vrednost izgubljenega, ne da bi ga razvrednotilo. Najboljši citati "Potlačitev je, ko pokrova ne najdeš več. Supresija je, ko ga držiš v roki." - Iztok Prosen "Šala je lahko najbolj zdrava stvar na svetu, ampak lahko je pa tudi zid." - Iztok Prosen "Slovo ne potrebuje odgovora, potrebuje pa, da je izrečeno." - dr. Andreja Pšeničny "Najbolj zrel ni tisti, ki prenese resničnost brez obrambe, ampak tisti, ki mu je ni bilo treba spremeniti, da bi jo lahko prenesel." - dr. Andreja Pšeničny

  2. Sep 26

    Obrambe: Dorian Gray - Neuporabni Luksuz Vesti

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski analitik in psihoterapevt, nadaljujeta serijo o psiholoških obrambah. Tokrat raziskujeta obrambe, ki človeku omogočajo, da ravna v nasprotju s svojo podobo o sebi, ne da bi jo moral zares spremeniti. 2. O epizodi Kaj naredimo z deli sebe, ki se ne ujemajo s tem, za kar se imamo? Slika Doriana Graya postane prispodoba človeka, ki lahko živi svoje želje, agresijo in krutost, medtem ko njihove posledice nosi njegov portret. Epizoda pokaže različne načine, kako psiha ohranja »čisto vest«: protislovja spravi v ločene predale, nesprejemljivo čustvo pokaže kot njegovo nasprotje, jezo usmeri na varnejšega človeka, agresijo izrazi skozi molk ali opustitev, slabo dejanje skuša izbrisati z dobrim ali pa se izogne vsemu, kar bi ga prisililo v soočenje s seboj. Andreja ob tem pokaže še korak dlje: v narcistični organizaciji ne gre več samo za blaženje konflikta, ampak za ohranjanje podobe sebe tako, da posledice nesprejemljivih delov začnejo nositi drugi. Rdeča nit epizode je zato preprosta: obramba ne odstrani tistega, kar je v nas. Poskrbi le, da tega ni treba doživeti kot del sebe. Toda račun ne izgine. Plača ga odnos, drugi človek ali nazadnje človek sam. 3. Ključne točke •    Obramba ne odpravi čustva ali impulza, ampak spremeni način, kako in kje se izrazi. •    Človek lahko iskreno verjame v svojo dobroto in hkrati ravna v nasprotju z njo. •    Ključno vprašanje je, kdo nosi posledice tistega, česar sami nočemo nositi. •    Tisto, kar izločimo iz svoje podobe o sebi, s tem ne izgine. 4. Najboljši citati »Vprašanje ni, ali imaš podstrešje. Vprašanje je, kaj hraniš na podstrešju in kako pogosto greš tja pogledat.« – Iztok Prosen »Oboje vem, ampak samo eno sem jaz.« – Andreja Pšeničny »Največ jeze ne dobijo tisti, ki so za nam prizadejali največ, dobijo jo tisti, ki nas imajo najraje, ker so varni.« – Iztok Prosen »Račun vedno nekdo plača.« – Iztok Prosen »Dorian zelo dobro ve, kaj je na sliki. Hodi jo gledat in sklene, da videno zanj ne velja.« – Andreja Pšeničny

  3. Sep 19

    Obrambe: Ledene Kraljice (in Kralji)

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny iz klinične perspektive govori o tem, kako posameznik zadržuje in predeluje težka čustva ter kako okolica pogosto nagrajuje prav njihovo neizražanje. Iztok Prosen razlaga nevrotske obrambne mehanizme – potlačitev, izolacijo afekta, intelektualizacijo, racionalizacijo in minimalizacijo – ter jih poveže z Andersenovo Snežno kraljico. 2. O epizodi Epizoda obravnava nevrotske obrambe, ki so pogosto videti kot zrelost, moč ali profesionalnost. Človek ostaja funkcionalen, svojo bolečino pa zadrži zase, zato okolje njegovo obrambno držo pogosto celo nagrajuje. Osrednja metafora je deček Kaj iz Snežne kraljice: razum ostaja dejaven, čustva pa zamrznejo. Govornika pokažeta razliko med zdravo regulacijo, pri kateri človek čustvo zadrži, predela in nato izrazi, ter psevdokontinenco, pri kateri ga samo trajno zadržuje. Posebej opozorita na intelektualizacijo – razmišljanje o čustvih namesto njihovega doživljanja – ter racionalizacijo, pri kateri razum naknadno izdela sprejemljivo razlago za odločitve, katerih pravi razlog ostaja nezaveden. Zaključek epizode poudari odnos: človek se ne »odtaja« samo zato, ker razume svoje obrambe, ampak ob nekom, ki zmore njegovo doživljanje sprejeti in zdržati. 3. Ključne točke •    Mirnost še ne pomeni, da je bilo čustvo predelano. •    Pohvala za »moč« je lahko tudi pritisk, naj človek svojih težkih občutkov ne pokaže. •    Razumevanje lahko postane obramba, če nadomesti dejansko čustveno izkušnjo. •    Čustvena regulacija in sprememba nastajata predvsem v odnosu. 4. Najboljši citati »Vprašanje ni, ali potlačimo. Vprašanje je, koliko sebe smo pripravljeni izgubiti zato, da imamo mir.« – Iztok Prosen »Okolje noče človeka, ampak samo uporabnost tega človeka.« – dr. Andreja Pšeničny »Zgodba brez čustva ni predelana zgodba, je samo zamrznjena zgodba.« – Iztok Prosen »Odtajamo se samo ob nekom. V odnosu, ki ni zmrznjen.« – Iztok Prosen

  4. Sep 3

    Obrambe: Peter Pan - Žalovanje je za Poražence

    Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in razvojno-analitična psihoterapevtka, ter Iztok Prosen skozi psihoanalitično branje Petra Pana raziskujeta manične obrambe – beg pred žalostjo, izgubo, odvisnostjo in ranljivostjo v lahkotnost, gibanje, nadzor in razvrednotenje. Ob tem odpirata tudi nasprotno nevarnost: odraslost, ki pod imenom zrelosti zahteva odpoved živosti, igri in želji. O epizodi Peter Pan ni problematičen zato, ker leti, temveč zato, ker ne more pristati. Manična obramba težka občutja prekriva z njihovim nasprotjem: z energijo, dejavnostjo, veseljem, nadzorom ali občutkom, da nikogar ne potrebujemo. Toda epizoda jasno razlikuje med manično in živo lahkotnostjo: ni vsaka radost beg in ni vsaka igra infantilna. V odnosih se beg pokaže predvsem tam, kjer bi morali priznati, da nam je nekdo pomemben. Ljubiti pomeni tvegati izgubo, potrebovati drugega pa pomeni sprejeti lastno ranljivost. Zato se obramba lahko izrazi kot samozadostnost, nadzor ali razvrednotenje izgubljenega: »saj mi ni bilo mar« pogosto prikriva prav nasprotno – da je bilo nekaj preveč pomembno, da bi lahko prenesli izgubo. Toda rešitev ni preprosto »pristati«. Tudi odraslost lahko postane obramba, če pomeni konformizem in odpoved želji, igri ter vitalnosti. Zrelost zato ni izbira med tlemi in nebom, ampak sposobnost prehajanja: znati leteti, ne da bi zanikali realnost, in pristati, ne da bi izgubili živost. Ključne točke •    Manična obramba bolečino prekriva z lahkotnostjo, aktivnostjo, nadzorom ali razvrednotenjem. •    Žalost ni nasprotje ljubezni, ampak njena cena: kdor ljubi, tvega izgubo in potrebuje drugega. •    Ni vsak let beg in ni vsak pristanek zrelost; tudi »odraslost« lahko postane način odpovedovanja sebi. •    Zrelost pomeni možnost izbire: znati leteti in pristati, ne da bi eno ali drugo postalo prisila. Najboljši citati »Ne bežimo pred žalostjo, ker smo šibki, bežimo, ker nam je mar. Žalost je namreč cena ljubezni.« – Iztok Prosen »Saj mi ni bilo mar, je ena najbolj prozornih laži človeške psihe.« – dr. Andreja Pšeničny »Veselje in žalost nista nasprotje. Pravo veselje žalost vsebuje.« – Iztok Prosen »Zrelost ni dokončen pristanek, ampak sposobnost prehajanja. Znam leteti, ne da bi zanikal tla, in znam pristati, ne da bi izgubil nebo.« – dr. Andreja Pšeničny »Tragedija Petra Pana ni v tem, da leti, ampak v tem, da je vsaka možnost zanj napačna. Če leti, ostane sam. Če pristane, tvega, da izgubi sebe.« – dr. Andreja Pšeničny

  5. Sep 3

    Obrambe: Trnjulčica v Hišnem Zaporu

    Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in razvojno-analitična psihoterapevtka, ter Iztok Prosen skozi psihoanalitično branje Trnuljčice raziskujeta obrambne mehanizme in posledice pretirane zaščite. V ospredju so fantazija, zanikanje, somatizacija, regresija in disociacija ter vprašanje, kdaj zaščita postane zapor. O epizodi Trnuljčica ni zgodba o dekletu, ki čaka na princa, temveč o človeku, ki ga družinski sistem v imenu zaščite izolira od realnosti in mu s tem preprečuje razvoj. Fantazija popolnega otroka ga ujame v starševska pričakovanja, odstranjevanje nevarnosti pa mu odvzame možnost, da bi se postopoma naučil prenašati frustracije, konflikte in omejitve življenja. Obrambe so nujne, kadar je realnosti preveč, vendar postanejo problem, ko začasno zatočišče postane trajen način življenja. Tudi princ zato ni rešitelj: drugi lahko pomaga ustvariti pogoje za prebujenje, ne more pa živeti namesto nas. Če odvisnost od družine samo zamenja odvisnost od partnerja ali terapevta, se zapor zgolj preseli v nov odnos. Ključne točke •    Obrambe nas varujejo, dokler omogočajo predelavo; ko preprečujejo razvoj, postanejo zapor. •    Pretirana zaščita otroku odvzame izkušnje, skozi katere bi se lahko pripravil na realnost. •    Simptom posameznika lahko vzdržuje tudi obrambno ravnovesje celotnega družinskega sistema. •    Drugi lahko omogoči izhod, vendar je cilj avtonomija, ne zamenjava ene odvisnosti z drugo. Najboljši citati »Ko gremo v življenje, stopimo v ring. Tepeni bomo v vsakem primeru. […] Zmaga tisti, ki je manj tepen.« – dr. Andreja Pšeničny »Obrambe niso sovražnik, so način, kako psiha kupi čas, dokler resničnosti ne zmore prebaviti.« – Iztok Prosen »Česar ne moremo izgovoriti in predelati, ne začutimo, ampak odigramo.« – Iztok Prosen »Če jo drugi reši tako, da jo nadomesti, se zapor samo preseli iz gradu v odnos.« – dr. Andreja Pšeničny »Trnuljčica se mora sama zbuditi. Ampak najprej mora nekdo priznati, da je bila zaprta.« – dr. Andreja Pšeničny

  6. Aug 1

    Obrambe: Kdo je Sneguljčica in kdo Čarovnica

    1. Govornika Iztok Prosen, skupinski psihoterapevt, skozi pravljico Sneguljčica razlaga razcep, projekcijo, projekcijsko identifikacijo, zavist, idealizacijo in razvrednotenje. dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, njegovo razlago dopolnjuje z razlikovanjem med notranjimi projekcijami, razvojno nemočjo, odnosnimi dinamikami in realnim nasiljem. 2. O epizodi Sneguljčica je predstavljena kot zgodba o tem, kako psiha svet razdeli na dobre in slabe osebe, kadar ne zmore prenesti njihove protislovnosti. Govornika pokažeta, da kraljica in Sneguljčica nista le nasprotna lika, temveč predstavljata različne dele istega duševnega sveta. Epizoda obravnava zavist, odvisnost od zunanje potrditve, idealizacijo in razvrednotenje ter načine, kako svoje nesprejemljive dele projiciramo v druge. Ob tem opozarja, da vsaka »čarovnica« ni projekcija: včasih je nevarnost tudi realna. Osrednja tema je sposobnost razlikovanja med tem, kar ustvarja naša psiha, in tem, kar se dejansko dogaja v odnosu. 3. Ključne točke •    Razcep ščiti psiho pred neznosnimi protislovji, vendar lahko postane trajen način doživljanja sveta. •    Idealizacija in razvrednotenje izvirata iz nezmožnosti sprejeti drugega kot nepopolnega človeka. •    Projekcija lahko ustvari pošast, vendar psihološka razlaga ne sme prikriti realnega nasilja. •    Zrelost pomeni razlikovati med lastnimi obrambami, odnosno dinamiko, nemočjo in dejansko nevarnostjo. 4. Najboljši citati "Idealizacija ni ljubezen. Idealizacija je tiho preziranje." – Iztok Prosen "Piedestal je kletka." – Iztok Prosen "Očaranju običajno sledi razočaranje." – dr. Andreja Pšeničny "Najnevarnejši ljudje niso tisti, ki vedo, da nosijo temo, ampak tisti, ki so prepričani, da so čisti." – Iztok Prosen "Najnevarnejše stvari redko vstopijo skozi vrata kot grožnja. Pogosto vstopijo kot ponudba." – dr. Andreja Pšeničny

  7. Jul 24

    Koga Varujejo Naše Obrambe?

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in razvojno-analitična psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt, uvajata serijo o čustvenih obrambah. Obravnavata njihov nastanek, funkcijo, razvojno ozadje, prehod v odpor ter vpliv na odnose in odgovornost. 2. O epizodi Epizoda sooči dva pogleda na čustvene obrambe. Iztok jih opiše kot nezavedne psihične mehanizme, ki človeka varujejo pred občutki, ki jih v določenem trenutku ne zmore prenesti. Obramba je rešitev, ki je nekoč omogočila psihično preživetje, problem pa postane, ko ostane edini način odzivanja. Andreja ta pogled zaostri. Otrok pogosto ne potlači občutkov zato, ker bi bili premočni zanj, ampak zato, ker jih ni zmoglo prenesti njegovo okolje. Obramba je zato od začetka varovala tudi odnos z ljudmi, od katerih je bil otrok odvisen, ter ostaja zvesta njihovim ponotranjenim zahtevam. Ko se v odnosu spremeni v odpor, njene posledice plačujejo tudi drugi. Govornika poudarita, da nezavednost ni opravičilo in da samo prepoznavanje obramb ne omogoči spremembe. Zrelejše obrambe zahtevajo razvite sposobnosti prenašanja čustev, refleksije, ambivalence in razlikovanja med notranjim doživljanjem ter resničnostjo. Terapija zato obramb ne podira, ampak v odnosu postopoma gradi kapacitete, zaradi katerih stare obrambe izgubijo svojo funkcijo. 3. Ključne točke •    Obramba lahko varuje človeka, hkrati pa ohranja zahteve njegovega prvotnega okolja. •    Ko obramba postane odpor, ni več samo notranji proces, ampak poseže v odnos in lahko prizadene drugega. •    Nezavedni izvor vedenja ne odpravlja odgovornosti za njegove posledice. •    Izbira zrelejšega odziva ni začetna odločitev, ampak rezultat razvoja novih psihičnih kapacitet. 4. Najboljši citati "Otrok je žrtvoval svoje doživljanje, da je rešil odnos." – dr. Andreja Pšeničny "Obramba je rešitev, ki je nekoč delovala." – Iztok Prosen "Obramba ne varuje samo nas, ampak pogosto tudi svet, iz katerega je nastala." – dr. Andreja Pšeničny  "Preživeti in živeti nista isto." – dr. Andreja Pšeničny

  8. Jul 23

    "Vzoren" Zakon (S Podnapisi)

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt, govorita o navideznih partnerstvih, nezavednih vzorcih navezanosti in razlogih, zaradi katerih ljudje vztrajajo v odnosih brez čustvene vzajemnosti. 2. O epizodi Epizoda prenese strategijo »lažnega soigralca« iz taroka v partnerske odnose. Navidezni partner je lahko zanesljiv in stalno prisoten, vendar se ob napaki, bolezni ali drugi preizkušnji pokaže, ali gre za resnično zavezništvo ali le za funkcionalno obliko odnosa. Govornika razčlenita narcistično, shizoidno in psihopatsko strukturo takšnega partnerstva ter psihodinamiko človeka, ki svojo vrednost gradi na dajanju, nepogrešljivosti in zanikanju lastnih potreb. 3. Ključne točke •    Odnos je treba presojati po vzorcu odzivanja, ne po enem samem dogodku. •    Navidezno partnerstvo pogosto temelji na nezavednem ujemanju dveh osebnostnih struktur. •    Človek lahko vztraja v praznem odnosu, ker mu vloga dajalca zagotavlja občutek vrednosti in nadzora. •    Izhod zahteva, da lastni zaznavi končno dovolimo posledice. 4. Najboljši citati "Napaka se ne predela, ne zastara in ne zapre, ker bi odpuščanje pomenilo zapreti račun." – dr. Andreja Pšeničny "Telo drugega je podatek, pomen, ki mu ga dam, pa je velikokrat moj." – Iztok Prosen "Lažje je dajati kot prejemati. Kdor daje, ostaja na varni strani in v nadzoru." – Iztok Prosen "Žalovati moraš ne za izgubljenim, ampak za tistim, kar nikoli ni obstajalo." – dr. Andreja Pšeničny

About

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

You Might Also Like