Arhitektovi dialogi

Matej Gasperic Podcast

"Mi oblikujemo zgradbe, nakar zgradbe oblikujejo nas.", Winston Churchill Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe. Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom. A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli. Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja. Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.

  1. PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Kako (ne)usmerjamo razvoj države – in kaj s tem izgubljamo | #27.4

    6D AGO

    PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Kako (ne)usmerjamo razvoj države – in kaj s tem izgubljamo | #27.4

    Pred nami so državne volitve. V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.   Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.   Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.   Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.   To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.   V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo. Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    39 min
  2. PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj mesta stagnirajo – in kaj jim jemlje prihodnost | #27.3

    FEB 6

    PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj mesta stagnirajo – in kaj jim jemlje prihodnost | #27.3

    Pred nami so državne volitve. V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.   Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.   Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.   Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.   To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.   V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial. Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    30 min
  3. PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj prostorski sistem ne deluje – in kdo nosi odgovornost | #27.2

    JAN 30

    PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj prostorski sistem ne deluje – in kdo nosi odgovornost | #27.2

    Pred nami so državne volitve. V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.   Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.   Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.   Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.   To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.   V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa. Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    42 min
  4. PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj stanovanjska politika in promet ne delujeta – in kako ju izboljšati | #27.1

    JAN 23

    PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj stanovanjska politika in promet ne delujeta – in kako ju izboljšati | #27.1

    Pred nami so državne volitve. V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.   Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.   Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.   Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.   To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.   V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj lepo okolje ni zgolj estetska kategorija, kako bi bilo smiselno spremeniti pristop k stanovanjski politiki in zakaj avtocestni križ pregoreva. Pa tudi o tem, zakaj ob tem ne pregorevajo telefoni Urada za nacionalno varnost in kaj bi k vsemu skupaj lahko doprinesel policentrizem. Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    52 min
  5. ALEŠ VODOPIVEC: o nujni reformi šole, AI in knjigah | Matej Gašperič Podcast #26.4

    JAN 16

    ALEŠ VODOPIVEC: o nujni reformi šole, AI in knjigah | Matej Gašperič Podcast #26.4

    Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.  Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.  Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal: “Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.” Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad. Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije. Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS. Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi. So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja. In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj. Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta. .. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    24 min
  6. ALEŠ VODOPIVEC: o nedopustnem molku stroke, bazenu Iliriji, Glennu, Aaltu in Wrightu | Matej Gašperič Podcast #26.3

    JAN 9

    ALEŠ VODOPIVEC: o nedopustnem molku stroke, bazenu Iliriji, Glennu, Aaltu in Wrightu | Matej Gašperič Podcast #26.3

    Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.  Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.  Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal: “Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.” Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad. Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije. Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS. Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi. So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja. In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj. Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta. .. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    25 min
  7. ALEŠ VODOPIVEC: o Kristlu, sodobni šoli za arhitekturo in ugledu arhitektekturnega poklica | Matej Gašperič Podcast #26.2

    JAN 2

    ALEŠ VODOPIVEC: o Kristlu, sodobni šoli za arhitekturo in ugledu arhitektekturnega poklica | Matej Gašperič Podcast #26.2

    Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.  Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.  Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal: “Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.” Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad. Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije. Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS. Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi. So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja. In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj. Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta. .. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

    21 min

About

"Mi oblikujemo zgradbe, nakar zgradbe oblikujejo nas.", Winston Churchill Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe. Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom. A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli. Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja. Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.

You Might Also Like