Štajcast - podkast Štajerske

Štajcast
  • 0.0 (0)
  • PERSONAL JOURNALS
  • UPDATED BIWEEKLY

Odkrito, srčno, po Štajersko.

  1. JAN 15 · VIDEO

    Izbor izjav 2025

    Štajcast ŠTAJCAST 2025 – Kdo pa je vas najbolj navdušil? V tokratnem Štajcastu smo zbrali nekaj najodmevnejših izjav vseh dosedanjih 22 epizod . V naši družbi so se skozi čas zvrstili pevci , politiki , športniki , podjetniki in številni drugi zanimivi sogovorniki . Nekatere njihove misli so odmevale precej močneje, kot smo si sploh lahko predstavljali . Izseki epizod so na družbenih omrežjih skupaj dosegli več kot 2 milijona ogledov , samo na portalu YouTube pa več kot 300 tisoč ogledov . The post IZBOR IZJAV 2025 first appeared on Štajcast. Štajcast

    2h 6m

  2. 12/18/2025 · VIDEO

    Alfi Nipič

    ŠtajcastJe tisti Štajerc, ki ga poznamo vsi. Kljub dolgoletnemu nastopanju z ansamblom bratov Avsenik je ohranil lastno pevsko identiteto. A nekateri mu rečejo tudi mister silvester. Seveda zaradi pesmi Silvestrski poljub.To je posnel že v svojih glasbenih začetih in je med Slovenci tako popularna, da jo z radostjo zapojemo tudi na vročih poletnih čagah. Je nosilec državnega odlikovanja red za zasluge in prejemnik ogromnega števila priznaj, odlikovanj, zlatih plošč … Pri Avsenikih je pel od 1974 do leta 1989. Šlo je za neverjeten preobrat, saj je pred tem veljal za rokerja. Štajerc – je skladba, s katero je zmagal na Veseli jeseni in je ponarodela. Z Avseniki je posnel okrog 300 pesmi, kot popevkar okrog 150. Sam je avtor okrog 370 pesmi, tudi okrog 40-ih Avsenikovih. Je izjemno cenjen in popularen glasbenik, ki je dokazal, da za dobro glasbo žanrska opredelitev ni pomembna. In njegove pesmi so že postale večne. Alfi Nipič Smo v muzeju železniške postaje v Zrečah, ampak tudi vi imate doma svoj muzej, kajne? Rekli so mi: »Poglej, še si živ, pa že imaš muzej.« In sem odgovoril, da je bilo enako pri Slavku Avseniku. Ko smo bili z ansamblom bratov Avsenik v Ameriki in Kanadi, kar osemkrat smo bili tam, sem v Clevelandu, kjer je veliko Slovencev, videl, da imajo tam muzej Polka Hall of Fame, torej muzej o Slovenstvu. Slavku sem predlagal, da bi v Begunjah uredil muzej Avsenikov. Odgo-voril je, da bo razmislil. In res, muzej v Begunjah je odprl še za časa svojega življenja. Kasneje je muzej odprl Lojze Slak, nato pa sem sledil jaz. In tako je prav. Čim več tega bo, tem dlje bo Slovenija ostala slovenska. Upam, da se bo še kdo opogumil in kaj podobnega naredil v kakšnem drugem mestu. Na katero stvar v svojem muzeju ste najbolj ponosni, da je tam? Na to vprašanje imam vedno klasični odgovor: če imaš štiri ali pet otrok, boš težko rekel, katerega imaš najraje. Vsaka stvar, ki sem jo dobil, ki je v muzeju razstavljena, mi nekaj pomeni. Pred 30, 35 leti sem dobil zlati grb mesta Maribor. Tega sem bil izredno vesel, ker sem se v Mariboru rodil. In kadar ti tvoje rojstno mesto podari nekaj tako velikega, kot je bil takrat zlati grb mesta Maribor, največja nagrada naše občine, sem res neizmerno vesel. Potem sem še postal častni občan in zdaj sem tudi častni občan tam, kjer živim, deset kilometrov izven Maribora, to je Jarenina, kra-jevna skupnost v občini Pesnica. Že okoli 12 tisoč ljudi je obiskalo ta muzej in vabljeni, da ga pridete pogledat. Bil je čas, ko ste Silvestrski poljub prepevali pred medicinskimi sestrami in zdravniki. Bi nas peljali v ta čas pred štirimi leti, ko ni bil ravno prijeten? Marsikdo je rekel: »Poglej ga, bolan leži v bolnici, pa še prepeva v posteljah.« Ta pesem me že dolgo spremlja. Posnel sem jo v Studiu 14, to je bil edini studio v Sloveniji, in dobiti vstopno ‘vizo’, da si lahko tam snemal popevko, je bilo res nekaj posebnega. Jaz sem pesem torej posnel, ampak si nisem predstavljal, da bo iz te pesmi kaj ‘ratalo’, da bo to evergreen meseca decembra. Tudi nekateri hrvaški pevci, ki so pri nas gostovali za novo leto, so to pesem prepevali, ampak hvala bogu v slovenščini. Ko ljudje prepevajo z mano, je to nekaj najlepšega. Je priznanje za vse, kar si naredil. Za Radio Ljubljana sem posnel okrog 1.200 pesmi, 350 je bilo le Avsenikovih melodij. Na 42 velikih vinilnih ploščah je moj glas. Te plošče se še vedno vrtijo, ta glasba se še predvaja na skoraj vsaki radijski postaji na nemško govorečem področju. Kasneje smo iste stvari posneli tudi v slovenščini, tako da sem z Avseniki posnel med 320 in 350 pesmi. Vse tiste, ki smo jih že prej peli na novoletnih ali drugih televizijskih nastopih, smo morali potem vse na novo snemati. Vedno ste znali pogledati v prihodnost, tudi takrat, ko ste imeli izlet v tehno vode. Spomnimo se televizijske oddaje, ko ste na oder prišli z motorjem in imeli precej zanimive gibe. Zakaj? Vsak januar smo v Berlinu snemali novo ploščo, tam smo bili okrog dvajset dni. Najprej so posneli glasbeno podlago, potem smo posneli še vokale. Še danes se spomnim, da sem stanoval v hotelu in slišal neko zvrst glasbe, ki me je presenetila. Prihajala je iz Amerike. Takrat sem to ploščo kupil in si rekel, da bom iz svoje glasbe naredil nekaj na ta ritem, eno svojo pesem. In tako sem Ostal bom muzikant naredil v tehno varianti, bil sem ‘tehno Alfi’. Takrat so rekli: »Zdaj, ko je z Avseniki nehal, se mu je pa zmešalo.« Ampak meni se ni zmešalo. Kasneje so tudi drugi začeli delati to zvrst glasbe. Potem ste imeli kar nekaj nastopov tudi po diskotekah. Ja, imel sem tudi plesno skupino, štiri punce, ki baje še danes nastopajo. Na oder sem se pripeljal s Harley-Davidsonom, z motorjem. To je bila v zadnji oddaji Poglej in zadeni Stojana Auerja, ki so jo snemali na stadionu NK Maribor. Cel stadion je bil nabito poln ljudi. Nastopali ste za Tita, prevzemali plošče skupaj s Tino Turner in nastopali v Berlinski filharmoniji. Bili smo edini narodnozabavni ansambel, ki je imel dovoljenje, da je lahko vsako drugo leto imel koncert v Berlinski filharmoniji. To je bilo res nekaj posebnega. Še danes ne vem, kako je našim menedžerjem to uspelo. Nekoč je imel tam z orkestrom Berlinske filharmonije koncert tudi sve-tovno znani dirigent. Ko smo z ansamblom čakali, da zapustijo oder, da bi lahko mi opravili tonsko vajo, se je obrnil k nam in rekel: »Ali lahko gremo še enkrat skozi program?« Kaj boš drugega, kot rekel seveda. Nismo pa vedeli, da bo ‘še enkrat skozi’ trajalo uro in pol. Zaradi tega nam je odpadla tonska vaja. Takrat smo si rekli, da smo jo polomili, ampak kdo bi si upal kaj reči takemu imenu. In tako smo šli naravnost na koncert brez tonske vaje. Je res, da če si pri Avsenikih zamudil na nastop, si moral plačati ‘cel špil’? Ja, enkrat sem plačal, ampak ne po svoji krivdi. Takrat se je z mano peljala Jožica Svete. Bilo je novembra, dogovorjena sva bila, da se dobiva okoli 14. ure, a je zamudila in prišla šele okoli 17. ure. Na poti sva padla v kolono, takrat še ni bilo avtoceste do Schladminga. Dve uri sva stala v koloni. Ona se je začela jokati, ker je vedela, kaj to pomeni. Na koncert sva prišla šele na polovici. Fantje so se znašli, drugi pevci so pač več peli. Kazen smo pa plačali. V dvajsetih letih se mi je to zgodilo samo enkrat. Ampak vi ste se na nastope vozili z dvema avtomobiloma, enim v Sloveniji in enim v tujini? No, ko sem nekoč prišel na mejo v Salzburgu, me je policist pogledal in rekel: »A, Oberkrainer?« Sem rekel: »Ja.« Dejal je, da imam na avtomobilu slovensko registracijo, a hkrati že več kot eno leto delovno vizo in vizo za bivanje v Nemčiji. Rekel mi je, da bom naslednjič šel peš naprej. Tako sem moral avto prodati in kupiti novega z nemškimi tablicami. Drugič nisem šel peš naprej. Ko smo že pri prevoznih sredstvih: zanima me še zgodba o sankah in sankanju, ko je sin klical, da bi se rad sankal. V Mariboru sem stanoval ob železnici, nad hišo je bil hrib in tam so se otroci sankali. Pogosto me ni bilo doma, saj smo deset mesecev nastopali, dva meseca, julija in avgusta, pa smo imeli do-pust. Vsak mesec smo imeli 22 koncertov. Ko sem bil enkrat doma in je zapadel sneg, sem sinu rekel, naj gre malo na sanke. Bil je star šest ali sedem let in mi je rekel, da vsi drugi hodijo z očeti smučat na Pohorje, mene pa nikoli ni doma. To me je zelo prizadelo. Takrat sem razmišljal, da bi zapustil Avsenike. Slavku sem rekel, da ne morem več. Bil je zelo naporen tempo. Potem je čez teden dni prišel tehnični direktor založbe in mi povedal, da imam pogodbo in da bi z odhodom zelo prizadel ansambel. Dve uri sva sedela in se pogovarjala in na koncu sem rekel, da bom še vztrajal. In potem sem ostal še deset let. Videli ste vse, od gramofonskih plošč do današnjega TikToka. Kaj je po vašem mnenju v glasbi večno? Kaj je tisto, česar nobena tehnologija in noben trend ne moreta nadomestiti? Glasba vedno prinaša posebne občutke. Navadno vesele, pomirjujoče. Tudi ob žalostnih trenutkih imamo pesmi, ko se od nekoga poslavljamo. Glasba je posebno sredstvo, ki nas ne pusti ravno-dušne. Spremljala nas bo, upam, do zadnjega trenutka našega življenja. Morda kdo reče, da se ga glasba ne dotakne, ampak takih je zelo malo. V veselih trenutkih smo z glasbo še bolj veseli, v žalostnih pa pogosto še bolj žalostni. Ob slovesih se velikokrat poslovimo prav ob določeni pesmi, ki si jo zapomnimo za vedno. Glasba je skoraj vedno prisotna v našem življenju in nam ali polepša trenutke ali pa še poglobi čustva, ki jih doživljamo. Zadnje tedne je veliko govora o Evroviziji. Slovenija se je ne bo udeležila. Kaj menite o tem? Mislim, da je to napačna odločitev. Mi moramo biti ponosni, da smo sploh povabljeni. Smo majhna država. Že sodelovanje na taki prireditvi je priznanje. Ne razumem, zakaj se meša glasbo in po-litiko. Evrovizija je glasbeni dogodek, mednarodna prireditev, kjer nastopa ogromno držav in škoda je, da Slovenija pri tem ne sodeluje. Če razmišljamo tako: če ne bomo zmagali, potem pa raje ne gremo – to se mi ne zdi prav. Za mene je Evrovizija še vedno velika glasbena priložnost in priznanje za državo. Ste zelo ponosni na Slovenijo, na Štajersko in na svoje korenine. Od kod ta ponos? To je nekaj lepega, kadar si ponosen na svojo domovino, na kraj, kjer si se rodil, kjer živijo tvoji najdražji. Veliko sem potoval, pa sem vedno rekel: »Ne, nismo iz Avstrije – smo iz Slovenije.« In to so vsi spoštovali. Živimo v majhni, mirni državi in na to smo lahko ponosni. In ta ponos moramo obdržati. V čem smo Štajerci drugačni od drugih Slovencev? V ničemer – vsi smo enaki. Imamo različna narečja, tako kot jih imajo tudi drugod po svetu. To je bogastvo, ne slabost. Kmalu zatem ko sem na Veseli jeseni zmagal s pesmijo Štajerc, so se v Ljubljani pri Turistu norčevali

    55 min

  3. 12/04/2025 · VIDEO

    Izidor Pečovnik Dori

    ŠtajcastJe človek širokega srca. Oznanja vero in izpostavlja dobre medčloveške odnose ter veselje do življenja. Leta mu tečejo med slovensko skupnostjo v različnih mestih Nemčije in domačo Štajersko. S Štajerske je prinesel srčnost in spontanost, Nemčija ga je do- oblikovala z redom in disciplino. A njegova misel je jasna: »Dom ostaja tam, kjer so ljudje, ki jih nosiš v srcu.« Izidor Pečovnik Dori. Gospod Dori, lep pozdrav in dobrodošli pri nas. Hvala, da ste si vzeli čas in prišli v naš podkast … Z največjim veseljem sem prišel na Radio Rogla. Moram reči, da ga rad poslušam. Kadar pri-dem v Slovenijo, mi čez mejo ponujajo vse mogoče radijske postaje, ampak jaz sem pri izbiri glasbe kar kritičen. Do zdaj me pri glasbi najbolj navdušuje prav Radio Rogla, zato sem počaščen, da sem danes vaš gost. Prišli ste z Vranskega, kajne? Tako, doma sem na Vranskem. Kadar sem doma, sem rad med svojimi – pri bratih in sestri, pri domačih. Lokacija je res dobra, praktično v središču Slovenije, tako da je od tam zelo preprosto iti na vse konce k prijateljem, ki te povabijo. Res sem vesel, da imam takšen dom za izhodišče. Zadnja leta večino časa preživite v Nemčiji, trenutno sta v Münchnu. Res je. Iz Berlina sem se preselil bliže domovini, v München. Mislim, da sem ujel zadnji vlak, da lahko še vedno kaj delam v tujini, a sem hkrati precej bliže domu. Z domovino imam vedno več stika, tudi z okoljem tukaj, kjer sem danes. Tukaj imam dva posebej dobra prijatelja, stanovska duhovnika Petra Leskovarja v Zrečah in Stanka Krajnca na Rogli, na Gorenju. S Stankom sva si še posebej sorodni duši. Kot duhovnika in kot človeka imava zelo podobne poglede na pastoralo, na svet, na ljudi. Poznava se praktič-no od začetka njegovega in mojega duhovništva. Zelo sem vesel, da imam v vašem okolju tak-šna dva človeka. Se pogosto obiskujete? S Petrom sva skupaj izpeljala čudovit projekt, ki mi je ostal med najlepšimi. Ko sem bil župnik pri sv. Elizabeti v Berlinu, je bil on v Slovenj Gradcu. Tam imajo, če se ne motim, najstarejšo cerkev, posvečeno sv. Elizabeti. Pobratila sva ‘obe Elizabeti’ – slovenjgraško in berlinsko. To pobratenje še danes živi. Ob tem so se dogajale še druge stvari, kot so sodelovanje na področju umetnosti, kulture, slo-venjgraška galerija je gostovala v Berlinu in obratno. Na relaciji Slovenj Gradec–Berlin sva s Petrom res veliko naredila. Kako pa danes usklajujete življenje med Nemčijo in Slovenijo? Kako pogosto ste doma? Kar pogosto. Največkrat me domov pripeljejo zakramenti – poroke in krsti. Hvala Bogu ni toliko pogrebov, čeprav tudi ti pridejo. To so žalostni trenutki, a hkrati za nas duhovnike zelo po-membni. Biti ob nekom, ki žaluje in bi rad žalost premagal, je ključni del našega poslanstva. Ti ljudje so tisti, zaradi katerih smo bili zunaj, ki so podpirali naše delo, da slovenske župnije v tujini sploh obstajajo. Njim smo veliko dolžni, zato z veseljem pridem tudi na pogreb, če je le mogoče. Je pa to vedno težje, ker je zunaj veliko obveznosti, pogreba pa ne moreš načrtovati – pride kot presenečenje. Tako se moraš vedno na novo odločati, kam greš, kam ne. Večinoma pa me domov pripeljejo lepi dogodki, krsti in poroke. Koliko časa preživite v Nemčiji in koliko v Sloveniji? Konec tedna sem praktično vedno v Nemčiji. Poleg Münchna imam še Ingolstadt, Nürnberg, Berlin, Hamburg in Hannover. To so velike razdalje in že na poti izgubiš veliko časa. Ko kam prideš, je na prvem mestu sveta maša, po maši pa še druženje. To človeka utrudi, a te istoča-sno napolni, ker veselje, ki ga tam doživiš, pretehta utrujenost. V samem Münchnu, kjer sem zaposlen preko münchenske škofije, je tudi ogromno dela. Res je, da nimam več lastne nemške župnije, imam pa nekatere nemške programe, ki jih moram voditi, tudi zato, da lahko ostanem 100 % slovenski duhovnik v Münchnu in da mi dovolijo, da še naprej oskrbujem druge slovenske skupnosti. Bojim se, da bi se te župnije sicer zaprle. Ne-kaj zapreti je lahko, odpreti pa zelo težko. Dokler sem zdrav in v kondiciji, bom delal vse, da ostanejo odprte. Se vozite sami? Uporabljate avto, vlak? Po Nemčiji zelo rad uporabljam ICE – hitre vlake. Z avtom so razdalje naporne, posebej, če te po poti čaka še delo. Z ICE vlaki je to lažje, vlaki so hitri in udobni. Je pa res, da Nemčija ogromno investira v železniško infrastrukturo. Zaradi del vlaki niso več tako točni ali pa kakšen sploh ne vozi. Ta strah, ali bom prišel pravočasno k maši ali jo bom zamudil, je vedno nekje zadaj. Vemo, kako pomembna je danes točnost. Iz prve roke lahko primerjate ceste. So boljše v Nemčiji ali pri nas? Nad slovenskimi cestami sem zelo navdušen in prijetno presenečen. Res imamo kdaj zastoje na avtocestah, ampak to razumem, majhna država smo, hitro se ‘zabaše’. Če pa primerjam s čakalnimi kolonami v Nemčiji, ki so dolge 20, 30, 50 kilometrov … To bi pri nas že skoraj pol Slovenije stalo. Seveda je potrebna potrpežljivost. In to je tudi del našega duhovniškega dela, da ljudi učimo potrpežljivosti. Zanimivo je, da se nam vedno mudi nekam, pa potem, ko pridemo, sploh ne vemo, kaj bi počeli z vsem prostim časom. Treba je najti ravnovesje. Moja deviza je biti zadovoljen. Zadovoljen človek je drugačen človek. Zelo pogosto razlog, da nismo zadovoljni, ni v drugih, ampak v nas samih. Tudi sam si to priznam in potem lažje naj-dem pravo spovednico ali duhovnega spremljevalca. (smeh) Omenili ste druženje. Se Slovenci, po vašem, dovolj povezujemo, dovolj družimo? Glede na vse možnosti, še kar. Res pa je, da se časi spreminjajo in z njimi tudi oblike druženja. Ne smemo vsega gledati z našimi očmi na mlade. Jaz sem bil vedno navdušen nad novim in novo ponavadi prinesejo mladi. Verjamem v mlade ljudi in jim zaupam. Tako kot so morali moji starši nekoč verjeti meni, če-prav so kdaj mislili, da so moje ideje nemogoče. Na koncu so bili srečni, da sem to, kar sem, in da sem dosegel, kar sem. Svet postaja vedno bolj globalen, to je res. Tega je težko obvladati, zato se naravno pojavi strah, da nam bo nekaj ušlo iz rok. A če imamo dovolj zaupanja in potr-pežljivosti, sem prepričan, da bomo na koncu vsi zadovoljni. Prihajate iz zelo delovne družine. Kako bi opisali svoje otroštvo? Bili smo kmetijsko-obrtniška družina. Oče je bil obrtnik, mama odlična kuharica in kmetica. Do-ma smo imeli kmetijo, hmelj, delo na polju, obrt … Ogromno smo se naučili. To ti da širino, ra-zumevanje sveta, postaneš bolj strpen. Ponosno povem, da nas je pet otrok, štirje bratje in najmlajša sestra. Vsem nam je bilo nekaj najlepšega, ko je prišla na svet sestra. In še danes jo imamo najrajši. (smeh) Še vedno živimo praktično v isti župniji in kraju, razen mene, jaz pa poskrbim, da sem dovolj pogosto doma, da si upam še vedno reči: ‘Tu sem doma.’ Kdaj in zakaj ste se odločili za duhovniški poklic? Bilo je več dejavnikov. Imel sem tudi druge možnosti. Oče je recimo upal, da bom šel v njegovo smer, da bom krojač, modni kreator. Tudi sam sem nekaj časa resno razmišljal o tem. Na kon-cu pa je obveljala odločitev za duhovništvo. Z očetom sva šla v Maribor ‘to zadevo’ tudi formalno uredit. (smeh) Z menoj je šel brat Štefan, da nisem šel sam. Imel sem podporo domačih. Od začetka sem bil notranje zelo odločen. Nikoli me ni resno vleklo drugam. Seveda imaš pomisleke glede celibata, načina življenja, ampak to je normalno. Bolj kot nekoga spoznavaš, bolj vidiš različnost, ki te na koncu obogati. Danes sem vesel, da me ni nikoli zaneslo na drugo pot. Duhovnik sem z veseljem in skušnjave vidim kot potrditev, da si na pravi poti. Če jih človek sploh ne bi imel, bi bilo nekaj narobe, kot da bi izgubil stik z okolico. Kaj po vašem danes Cerkev predstavlja v sodobni družbi? Cerkev je danes – z zadnjimi papeži – ponovno znamenje časa. Marsikje po svetu kristjane še vedno preganjajo. Kristjani smo pogosto ‘neprijetno’ znamenje, nismo vedno všečni. Včasih bi nas radi potisnili v kot ali se nas znebili. A Cerkev raste, ne manjša se. Še posebej na jugu sveta. Veseli me, da imamo papeža, ki je po letih zrel, po duhu pa zelo mlad. Mislim, da dobro nadaljuje Frančiškovo pot prenove. Katoliča-nov je po svetu okrog 1,7 milijarde, vseh kristjanov skoraj 3,5 milijarde. To ni malo. Sam sem zelo ekumensko usmerjen. Zanima me vse, kar je povezano s kristjani drugih tradicij in tudi z drugimi monoteističnimi religijami. Vsi gledamo v enega Boga in to je zame bistveno. Lepo je videti, kako v Sloveniji lepo sodelujemo pravoslavci, evangeličani, katoličani … Ob nas pa živijo muslimani, budisti, hindujci, konfucionisti. To je bogastvo, če v različnosti znamo ohra-niti edinost. Vse to je možno le, če prevladuje mir. Brez miru ne more delovati niti gospodarstvo, niti turi-zem, niti družina. Kje pa vi osebno najdete mir? Mir najdem takrat, ko imam čas, da pojem. (smeh) Včasih sem si na sprehodih veliko prepeval. Danes se več sprehajam in manj pojem, kondicija ni več takšna kot včasih, za petje in hojo ra-biš ‘dvojna pljuča’. Najrajši pojem stare slovenske pesmi, popevke, pesmi naših ansamblov. V meni so najgloblje zapisane. Glasba me pomlajuje. Rad imam tudi klasično glasbo in opero, ampak tiste stare slo-venske melodije me najbolj držijo pokonci. Sebe ne razglašam za ‘starega’, samo za ‘starejšega’. (smeh) Saj tudi novorojenček je z vsako sekundo starejši, ne? Pomembno je, da človek v sebi ostane vesel, svež, hvaležen. Jaz v lju-deh res iščem dobro. Še skušnjave nisem imel, da bi v nekom iskal slabo, da bi se maščeval ali ‘koga ujel’. Bog mi je dal milost, da pogosto vidim dobro tam, kjer ga drugi ne vidijo. To je velika prednost za duhovnika. Vaša prva samostojna župnija je bila Šentrupert nad Laškim, prej pa ste službovali t

    1h 7m

  4. 11/06/2025 · VIDEO

    Domen Vogelsang

    ŠtajcastJe pravi Pohorc. Rojen v Gorenju nad Zrečami, od koder se je družina; mama in oče sta bila izjemno vpeta v izobraževalno dejavnost Pohorja in Dravinjske doline; kmalu preselila v Zreče. Tu je rasel v času izjemnega gospodarskega in turističnega razvoja območja in srečeval in poznal, vse pomembne akterje tega časa. Pohorsko energijo je prelil v šport, bil odličen nogometaš, še danes, pri 57-tih, večkrat na leto odteče kilometre malih maratonov. Zreče prehodi skoraj vsak dan v družbi svojega nemškega ovčarja. Vse to sooblikuje njegovo udejstvovanje v turizmu; njegovo mnenje radi slišijo v raznih turističnih organizacijah na slovenski ravni, že vrsto let je direktor destinacije Rogla-Pohorje. Domen Vogelsang. V kakšni kondiciji je ta trenutek turizem v tem koncu države? Turizem je trenutno v celotni državi v dobri kondiciji. Na našem območju, kjer imamo včasih občutek, da je zapostavljeno, pa konstantno beležimo vedno boljše rezultate. Tudi letos destinacija Rogla–Pohorje beleži odlične rezultate. Vedno večji poudarek je na celoletnem turizmu – pohodništvo in kolesarstvo sta v vzponu, snega imamo še vedno dovolj, tako da je turizem velika priložnost, zato se zanj ne bojimo niti v prihodnje. So Zreče turistična ali industrijska občina? Občina Zreče je oboje. Ima močno industrijo, katere gonilna sila je Unior, ki je dal velik pospešek razvoju kraja. Do konca 60. let Unior ni bil ravno zgodba o uspehu, a se je to spremenilo s prihodom inženirja Marjana Osoleta (za direktorja Uniorja, op. a.). Prinesel je vizijo, pogum, dobre organizacijske sposobnosti in željo po uspehu, kar je vodilo k celovitemu razvoju kraja. Tega se danes morda premalo zavedamo. Sprva je bila industrija najpomembnejša, turizem pa je bil pravzaprav posledica ene od Osoletovih vizij. Danes smo še vedno industrijsko močna občina, vendar ima turizem zelo velike potencial in verjamem, da bomo pri tem uspešni. Bi v Zrečah moral stati kip Marjana Osoleta? Marjan Osole je zagotovo zaznamoval Zreče in širšo okolico. Kip kovača, ki stoji v krožišču, naj bi bil narejen po njegovi podobi. Lahko bi rekli, da so Zreče pravzaprav njegov spomenik. Njegova zgodba je zelo zanimiva. Kot mlad inženir je prišel v Zreče – po nekaterih pričevanjih so vodilni imeli vizijo, da bo pravi človek za Zreče, po drugih pa naj bi sem prišel kazensko. Resnice ne vem. Zagotovo pa Zreče konec 60. oziroma v začetku 70. let niso bile ravno spodbudno okolje za nadobudnega inženirja. Zgodba, ki jo je začel, je večplastna, a se njegove vizije ne bi uresničile brez lokalnih ljudi. V Uniorju je začel tehnološko revolucijo, ko je proizvodnjo uspešno preusmeril v avtomobilsko industrijo s pomočjo zaposlenih – tudi kovačev, ki morda niso imeli visoke izobrazbe, so pa znali izdelati vrhunske izdelke, ki so postali in so še znani po vsem svetu. Tehnološki napredek Uniorja se je prelil v druga podjetja in obrti v Zrečah in okolici. Takrat je pohorski človek prvič dobil priznanje, da nekaj zna in zmore. Vemo, da je v nas, pohorskih ljudeh, veliko bogastvo. Rojeni ste na Pohorju, ste torej Pohorc. Ja. Pravzaprav sem od maja do avgusta 1968 živel na Gorenju, kjer sta starša poučevala in imela stanovanje nad takratno trgovino. Septembra tega leta sta začela poučevati v Zrečah, zato smo se preselili v tedanje Zgornje Zreče, na današnjo Ulico Borisa Vinterja. Zanimivo je, da smo živeli v hiši, zgrajeni za županjo Zreč Nino Pokorn, ki je žal relativno hitro umrla. Ta hiša je bila kasneje namenjena učiteljem. V naši dnevni sobi so se zbirali učitelji, prišel je tudi kak zdravnik ali gospodarstvenik, s starši so imeli zanimiva soočenja s področij kulture, politike, znanosti in umetnosti, medtem ko smo se otroci igrali naokrog. K nam so pogosto prihajali ljudje z najrazličnejšimi težavami, mama jih je tolažila in jim pomagala. Moje otroštvo se je odvijalo okoli stavb stare Zadruge in stare pošte, poleti je bilo naše igrišče reka Dravinja. Že takrat so bile Zreče zame mesto sreče – in tako je vse do danes. Skupnost je bila zelo solidarna, pravila so bila jasna, ljudje smo skrbeli drug za drugega in si pomagali v težavah. Ta ulica je imela tudi posebno hudomušno ime. Takšna imena je imelo več ulic. Imeli smo na primer Rdečo ulico, pa Ulico lepih žena in tako dalje. Če se vrneva nazaj na turizem – kdaj se je v Zrečah pravzaprav začel? Konec 18. stoletja je bilo na tem območju nekaj lovskih hiš, v katerih so prenočevali bogati ljudje, kadar so šli na lov. Med obema svetovnima vojnama je tedanji župan Kračun zgradil kočo na Pesku, kar velja za začetek našega turizma. Cesta je tedaj peljala le iz oplotniške smeri, iz Zreč pa še ne. Tudi ta koča je bila namenjena bolj premožnim. Med drugo svetovno vojno so skoraj vse lesene stavbe na Rogli zgorele, po vojni pa so tam zgradili planinski dom. Spomnim se, da sem v začetku 70. let poletje preživel v tem domu, ki ga je upravljal moj stric Valter Podgrajšek. Dom je bil precej v slabem stanju, a ga je rada obiskovala Osoletova žena Danica, ki mu je razlagala, kako lepo je tam. Ko je prišel na Roglo, se mu je takoj prebudila menedžerska žilica. Bil je čas Borisa Strela, Bojana Križaja … Najprej so postavili vlečnico Zlodejevo, in tako se je začelo. Nisem prepričan, da so gospodu Osoletu domačini sprva ravno ploskali. Kasneje je planinski dom kupil Unior, okoli leta 1980 so zgradili hotel, v 90. letih pa še Terme Zreče. Vmes se je razvil športni turizem. Zgodba, ki žal ni resnična, pravi, da se je tedanji trener jugoslovanske košarkarske reprezentance Krešimir Ćosić na poti do Dobrne izgubil in po naključju zavil na Roglo. V resnici so mu Roglo priporočili, da bi mlade fante, polne adrenalina, lažje obdržal skupaj kot v kakšnem mestu. Kmalu so na priprave začele prihajati še druge jugoslovanske reprezentance. Zgradili so sodobno športno dvorano. Zanimivo je, kako hitro in pogumno so takrat sprejemali odločitve, kar danes ni več običajno. Naslednja prelomnica je bilo odprtje Poti med krošnjami, atrakcije, ki je privabila veliko enodnevnih gostov in turizmu dala nov zagon. Zdi se, da turizem in šport v teh krajih hodita z roko v roki. Kaj je tisto, kar jih pritegne? Najprej, zagotovo športna infrastruktura z dvorano na Rogli in v Zrečah. Ekipe med pripravami potrebujejo primerno namestitev, potrebujejo mir. Včasih je kakšna ekipa s sabo pripeljala kuharja, vendar le prvič, saj so hitro ugotovili, da ga tukaj ne potrebujejo. To območje ima še bistveno večje priložnosti za športni turizem. Način samih priprav se je spremenil, mi pa se temu nismo pravočasno prilagodili. Tudi vi ste športnik, nogometaš, menda prvi Zrečan, ki je igral v konjiškem klubu. To ne drži povsem, saj je bilo pred mano že veliko igralcev, bil pa sem prvi zreški kapetan. Zreški nogometni klub je sicer nastal, ker eden od zreških igralcev v Konjicah ni bil zadovoljen. V 60. letih je ustanovil nogometni klub v Zrečah. Spomnim se, da smo kot osnovnošolci igrali s Konjičani, v ekipi je bil tudi Jure Zdovc. Kasneje sem malo bolj resno igral košarko za Konjice, vzporedno pa še vedno nogomet za Zreče. V srednji šoli sem nato dobil povabilo, da se pridružim konjiški Dravinji in sem se, skupaj s tremi prijatelji. Že na prvem treningu sem videl, da na nas ne računajo resno, veliko tekem smo večinoma presedeli na klopi. Izkazal sem se na neki tekmi proti Šoštanju, prvič sem igral na poziciji libera, saj sta se dva soigralca poškodovala. Igral sem zelo samozavestno, se vedel kot kak veteran in nikoli več nisem sedel na klopi. Kar hitro sem dobil kapetanski trak. Danes še spremljate nogomet? Vedno manj. Pozablja se, da je bila Dravinja v času, ko smo igrali mi, od druge polovice 80. let pa do 90. let v vrhu slovenskega nogometa. Mladinci so bili vseskozi v prvi ligi, mi pa vedno na meji prve lige. Kasneje je klub izgubil zagon, ni bilo več ambicij. Nehal sem se ukvarjati z lokalnim nogometom, ga pa še spremljam, tudi svetovni nogomet še spremljam, a manj kot včasih. Kako ste začeli delati v turizmu? Zaposlen sem bil v nekdanjem Atrasu, ko sem med okvaro stroja prijel v roke časopis in opazil, da na Rogli iščejo vodjo športa. Priložnost mi je dal Maks Brečko in v tem delu sem se zelo našel. Začeli smo urejati infrastrukturo, iskati sponzorje, izgradil sem ekipo vrhunskih sodelavcev, bolj začel sodelovati s prodajno službo. Izboljšali smo razmere. Dejstvo je, da se po spremembi vodstva nisem najbolje ujel z novim direktorjem in zgodba se je končala, žal ne na najlepši način. Po čem vas ljudje v domači Loški gori najbolj poznajo, po vlogi direktorja ali čem drugem? Najbolj po tem, da sem sosed, da imam psa; to, da sem direktor, jih preveč ne zanima. To so prijetni, preprosti ljudje, vedno pripravljeni pomagati. Včasih v domačem lokalu debatiramo o izzivih sveta in vesolja. Doma sem na meji z Boharino, zato se včasih hecamo, kdo je pomembnejši. Radi tečete s psom. Je to šport ali meditacija? Predvsem je to gibanje. Tek s psom ni tek za rezultat. Če bi rad resno tekel, da bi izboljšal rezultat, je treba upoštevati neka pravila in tako spet obremenjuješ glavo. Morda je bolj prava beseda ‘jogging’. Skozi gibanje določene misli izginejo, morda se najde rešitev za kakšno težavo, misli lahko povsem odplavajo. Zato tudi ne vozim kolesa, saj bi na tak način hitro pristal v jarku. Zame je tek v veliki meri meditacija v naravi, čeprav sem pri tem doživel nekaj neprijetnih srečanj z drugimi spuščenimi psi. Narava in gibanje v njej, to je moje zdravilo. Če bi morali Zreče opisati z eno besedo, katero bi izbrali? Srčnost. To je povezano z ljudmi, ki so še vedno pripravljeni pomagati sočloveku. Danes delamo vsak zase in smo vedno manj zadovoljni. Ljudje tukaj pa so vedno delali za skupnost, bili solidarni in od

    1h 10m

  5. 04/24/2025 · VIDEO

    Srečko Rajh

    ŠtajcastZa papeža – je na roke zamesil in v pečici v domači kuhinji spekel 9 slovenskih potic – eno za drugo. Večina surovin je bilo s Štajerske, z okolice Pretreža pri Slovenski Bistrici, kjer je doma. Ena potica se je takrat tudi ponesrečila, zato so jo pojedli doma in s prijatelji. Zanje sploh rad kuha, še raje se z njimi druži in pogovarja. Potic ne šteje, a spekel jih je že nekaj sto. Pa ni slaščičar ali kuhar. Je kmetijski svetovalec, lovec, oče in še in še … Srečko Rajh The post Srečko Rajh first appeared on Štajcast. Štajcast

    43 min

  6. 04/08/2025 · VIDEO

    Matija Kovač

    ŠtajcastOznačili so ga za znanilca nove politike v Sloveniji, za nov obraz. S slednjim se sicer ne strinja. Človek celjske kulture, arhitekt, mestni svetnik. Očka dveh otrok. Kot kaže bo ostal neporočen, vsaj dokler bo župan, je povedal za Štajcast. Prvi med Celjani. Matija Kovač. Vsak je svoje sreče Kovač. S tem sloganom ste prepričali Celjane na volitvah pred dvema letoma. Ste sicer srečni?  Počutim se zelo dobro v svoji koži. Sreča je nekaj, kar si ustvarjamo vsak dan sami. Včasih ta slogan, ki odlično zveni, ne drži povsem. Kot skupnost moramo veliko narediti za srečo, a na koncu je ključno posameznikovo notranje zadovoljstvo.  Ste eden najmlajših županov mestnih občin v Sloveniji. Mnoge pravijo tudi, da ste eden najlepših. Kako komentirate to?  Težko to komentiram. Kar se tiče starosti, sem nekje na sredini svoje aktivne kariere. S svojo energijo in drugačnim pristopom lahko veliko prispevam. Opažam pa, da se tudi na lokalni ravni generacije županov pomlajujejo, kar pomeni, da prihaja do določenega generacijskega premika.  Na volitvah ste uspeli premagati župana, ki je mesto vodil 24 let. Kako se spominjate tiste kampanje?  Vse se mi je zdelo nekako logično in naravno. Kampanja je bila inovativna, sodobna in komunikativna. Programske točke so izhajale iz želja in potreb Celjanov, zato je bil odziv dober. Seveda je bilo v zadnjih dneh nekaj diskreditacij, a če delaš iskreno in s pravim namenom, te to ne ustavi.  V kakšnih odnosih sta z bivšim županom Bojanom Šrotom?  Po volitvah sva imela nekaj razgovorov, kjer sem poudaril, da si želim spoštljivega prenosa oblasti in sodelovanja z njegovo stranko. Srečujeva se in pogovarjava, pred kratkim sva celo spila kavo in izmenjala nekaj besed o aktualnih dogajanjih.  Pri marsičem se ne strinjava, ampak mislim, da to za delo, ki ga opravljamo v lokalni politiki, nikakor ne more biti ovira. V Celju sodelujemo odlično, praktično konsenzualno odloča mestni svet in tudi naprej gledamo na način, da smo složni pri tistih ključnih projektih, ki si jih zastavljamo.  Kdo vam na občini pospravlja omare?  (smeh) Enkrat sem omare pospravil sam, naredil sem eno temeljito čiščenje. To ne pomeni, da sem prenovil pisarno, kakor je rekel bivši župan. Res je, da je kar nekaj stvari šlo ven, da se je naredil prostor za nove reference. Sam imam kot arhitekt zelo rad predmete, ki navdihujejo vizualnost, tako da je v pisarno prišlo nekaj novih knjig, veliko daril, ki sem jih v tem času dobil, in omare so trenutno v kar dobri kondiciji. Imajo pa še kaj prostora za kakšno novo pridobitev.   O omarah sem vprašal zato, ker je prejšnji župan pri nas povedal, da je na občini omara, iz katere je padlo kar nekaj milijonov. Kako je zdaj s tem?   To je po mojem bila ena takšna zelo neposrečena populistična izjava, ampak mogoče lahko v tem duhu tudi sam odgovorim. Takoj po novem letu smo imeli intervencijo, ko enega izmed sefov nikakor nismo mogli odpreti in so morali priti vlomit strokovnjaki. Tako smo skupaj s številnimi sodelavci iz kabineta stali pred sefom. Če je to tista omara, v kateri naj bi ta denar bil, naj povem, da žal tega ni bilo.  Podatek seveda ne drži. Občina pač posluje, kakor posluje, takoj po volitvah je bilo potrebno najeti tudi en likvidnostni kredit za poplačilo obveznosti, ki so iz leta 2021 še nastajale. Tako da težko interpretiram, od kod bi naj ta denar vzeli.  Celje v teh dneh praznuje občinski praznik. Tudi tokrat ste v mestu pripravili številne prireditve.  Gre za tradicionalno priložnost, da nagradimo in izpostavimo tiste, ki pomembno prispevajo k razvoju mesta. Tudi letos bomo ob 11. aprilu podelili celjske grbe, veselim pa se tudi prireditve in vseh dogodkov okrog praznika. Posebna priložnost letos je tudi mednarodni mladinski pevski festival, ki bo v mesto pripeljal skoraj 6000 mladih pevcev.  Bi rekli, da živimo v turbulentnih časih?  Absolutno. Težko bi živeli v bolj turbulentnih časih. Sploh na nivoju svetovne politike in dogajanja se zaključuje doba, ko je bil mir prva izmed vrednot, in začenja drugačen čas, ki ga sam osebno težko sprejemam in razumem.   Mislim, da je to čas, ki potrebuje bolj poglobljen razmislek in odnos do okolja, v katerem smo. V resnici smo lokalne skupnosti tiste, ki smo oaze drugačnega razmišljanja, negovanja vrednot, ki niso vezane zgolj na pospeševanje nekih hudih dobičkov ali konfliktov, ki vodijo v vojne. Na tem nivoju je še veliko priložnosti, da ohranjamo mir in srečo, s katero sva začela.  Je mladost v politiki prednost ali slabost?  Dvorezno. Včasih je to velika prednost. Naša generacija prinaša drugačen pristop, predvsem smo operativni, z veliko energije. Seveda pa so tu tudi izkušnje, ki jih je treba spoštovati in upoštevati.  Dobri dve leti ste župan. Ali na funkcijo danes gledate drugače kot pred leti?  Verjetno da. V bistvu nisem doživel velikih presenečenj pri upravljanju, vendar se je moj odnos z ljudmi precej spremenil. Na začetku so bile medosebne interakcije bolj neposredne, zdaj pa je včasih težko presoditi, kdaj je iskrenost prisotna.   Koliko imate iskrenih prijateljev, znancev, sodelavcev …?  Vesel sem, da imam veliko veliko pravih in iskrenih prijateljev, ki so z mano že od mladosti. Nekaj iz osnovne šole, veliko iz srednje šole, nekaj pa tudi takšnih, s katerimi smo delali, ustvarjali skupaj v preteklih letih. Vesel sem, da te vezi ostajajo. Predvsem poleti, ko je več časa, pridejo ti odnosi še bolj do izraza, ko si vzamemo čas drug za drugega in je vse tako, kot je bilo prej. Pogovarjamo se o stvareh, ki so naše in nimajo nobene povezave s službo, politiko, … To je res eno čudovito bogastvo, ki ga zelo cenim.   Prihodnje leto bo zagotovo za vas pomembno leto. Napovedali ste že, da se boste potegovali še en mandat. Še drži ali se je kaj spremenilo?  Drži. V Sloveniji smo – glede na ureditev, ki jo imamo – vezani na mandat, ki traja štiri leta. Da lahko v tem času začneš in vzpostaviš nekatere strateške razmisleke, potrebuješ več časa, da jih v celoti realiziraš. Smo v fazi zaključevanja osnovnih strateških dokumentov, ki bodo vodili razvoj mesta v prihodnje. Zato bo naslednji mandat, v kolikor bodo volivci podprli našo vizijo, zelo ploden in bo za mesto prinesel kar nekaj nove dodane vrednosti.   Kaj točno imate v mislih?  Že zdaj izvajamo več pomembnih investicij, za katere smo morali kljub vsemu trdo delati, da jih izpeljemo v rokih – predvsem zaradi evropskega financiranja in lastnih proračunskih virov.  Eden glavnih izzivov, ki smo ga podedovali, je bilo pomanjkanje izdelanih projektov – predali so bili prazni, brez ustrezne projektne dokumentacije, ki pa zahteva večletno pripravo. Zato si prizadevamo, da pripravimo nabor ključnih razvojnih in investicijskih projektov, tudi tistih z mehkimi vsebinami, ki bodo pripravljeni takoj, ko se pojavijo priložnosti za financiranje. To je ključno, če želimo biti kot mesto uspešni. Izvajamo pomembne projekte, kot so zagotavljanje poplavne varnosti, z največjo investicijo – mostom na Polulah, tu je še prenova Kajuhovega doma, gradnja novega vrtca in prizidkov osnovnih šol, pa tudi nove cestne povezave, kot je cesta na grad. Ti projekti se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu in presegajo en sam proračun. Tako da bo tudi priložnost, da vse te projekte podrobneje predstavimo. Seveda je prvi, ki o tem odloča, mestni svet – ta bo že na aprilski seji prejel informacijo o enem izmed največjih in zahtevnejših projektov, ki ga pripravljamo, to je potniški center Celje oziroma regionalno prometno vozlišče. Gre za ključno infrastrukturo za razvoj mobilnosti v mestu in regiji ter oživitev samega mestnega jedra. Projekt vključuje tudi zanimiv dodatek, ki bi lahko pomembno prispeval k razvoju trajnostnega turizma v Sloveniji. Zelo se veselim razprave o tem projektu, ki ga snujemo zelo strukturirano – že v tem mesecu bo objavljen javni arhitekturni natečaj, jeseni pa pričakujemo rezultate in končno rešitev, ki jo bomo z veseljem predstavili javnosti ter o njej odprli razpravo.  Kot lahko opazimo, ste zelo aktivni tudi na družbenih omrežjih.  Tako je. Aktiven sem tako sam kot s podporo odlične službe za odnose z javnostjo, ki na občini res učinkovito uporablja tako družbena omrežja kot tudi klasične oblike komunikacije. Verjamem, da imamo kot lokalna skupnost odgovornost do javnosti, da informacije posredujemo ažurno in v obsegu, ki ljudem omogoča, da razumejo, kaj se v mestu dogaja, katere tematike so pomembne in kje so izzivi. Čeprav moj delovni urnik ne dopušča veliko časa za ukvarjanje z družbenimi omrežji, sem hvaležen sodelavcem, ki skrbijo, da informacije pridejo do ljudi tudi na sodoben in zanimiv način. Na primer z našimi kratkimi videi na Instagramu – ti formati so za današnjega gledalca veliko bolj dostopni in učinkoviti kot klasična pisana beseda, ki je še pred nekaj leti dominirala. Sam pa tudi, kadar imam prost trenutek med sprehodom po mestu ali skozi kakšno sosesko, rad ujamem kak trenutek, fotografiram, napišem kak komentar. Mesto opazujem skozi prostor, hkrati pa komuniciram skozi vizualni medij – to se mi zdi naraven in pristen način, kako ostati v stiku z ljudmi.  Celje ima nekoliko več moških prebivalcev kot žensk. Kdo je za vas usodna ženska?   Zame je Mojca, moja partnerka, vedno tista usodna ženska na vsak način.  Omenili ste, da je Mojca partnerka. Torej niste poročeni …   Skupaj živiva vrsto let, v skupnem gospodinjstvu, imava dva otroka. Obnašava se, kot da sva poročena. Imava pa zelo različne debate o poroki, vendar ne v smislu prepričevanja. Jaz sem tej ideji naklonjen, Mojca pa mi večkrat reče, da je pomembno, kako doživiš ta dogodek. Zame, kot organizatorja, bi to lahko pomenilo katastrofo, saj bi se preveč ukvarjal z gosti

    1h 8m

  7. 03/27/2025 · VIDEO

    Zdravko Počivalšek

    ŠtajcastOsem let zapored je bil minister za gospodarstvo, v treh vladah. Takrat je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast. Med epidemijo kovida se je testiral več 10-krat; še danes se v množici ljudi ne počuti povsem lagodno. I feel Slovenija, blagovno znamko je nameraval s turizma prenesti na vso gospodarstvo. Mogoče bo to še uresničil. Le streljaj stran od olimskega samostana je njegova tipična mala slovenska kmetija. Zanjo ima vizijo. Zdravko Počivalšek Danes ste prišli iz Podčetrtka oziroma Olimja. Predvidevam, da nekaj več časa preživite doma, kod pred leti. Ja, moram reči, da mi je zdaj po že treh letih, odkar sem Olimje videl samo ponoči, kar prijetno v naših lepih krajih. Slovenci smo taki, da radi potujemo, ampak najlepše je pa vedno doma. Ste se pripeljali sami? Pred leti so vas tudi drugi vozili? Vedno sem se vozil sam, v politiki pa ne, to pa drži, tam je drugačen urnik. Moram povedati, da v mojih skoraj osmih letih v Ljubljani nisem več kot dvakrat prespal tam. Kjerkoli v Sloveniji sem bil, sem šel domov v Olimje, zato pravim, da sem Olimje v tistih osmih letih gledal bolj kot ne ponoči. Drugače pa moram reči, da je bil ta prometni del še najlepši del mojega ministrovanja. Avto je bil moja pisarna. Delal sem tisto, kar sem moral, kar sem želel in toliko, kot sem želel. Se pravi, so bile to moje dve, tri ure na dan za dušo. Kaj ste navadno počeli v avtomobilu v teh zelo dolgih relacijah? Telefon, računalnik, delal sem priprave na sestanke, zbiral ideje. Tudi z voznikom sva se znala kaj pogovarjati, ampak večina je bilo delovno. Avto je bil moja pisarna. Pa kaj pogrešate Ljubljano danes? Ljubljano sem najbolj pogrešal, ko sem študiral. Ko sem leta 1981 diplomiral, me je tam do leta 1984/85 vedno grabilo, da bi tam ostal in živel. Potem pa sem v teh petih letih preživel to mrzlico Ljubljane, ki je bila zame kot študenta in je še danes res lepo mesto z dušo. Potem pa sem se privadil nazaj na Olimje in moram reči, da na tej moji lokaciji uživam, ker grem lahko v uri in četrt, ali uri in pol, odvisno od prometa, do Ljubljane, v 50 minutah do Zagreba, Gradca, skratka živim v Olimju, diham pa široko. Doma v Olimju imate tudi kmetijo? Ja, nekaj malega. Deset hektarjev obdelovalne površine, od tega je tri hektarje gozda. Ukvarjal sem se z govedorejo, ampak to gre bolj za ekstenzivni način in to sem vse skozi delal, predvsem zaradi duše, zato da sem se po napornem delu sprostil. Sem pa zdaj prišel v eno obdobje, kjer pa moram reči, da se ukvarjam z razmišljanjem, kaj in kako naprej. Če sem čisto odkrit, sem se s tem začel ukvarjati že zadnjem mandatu, ko smo govorili tudi o samem kmetijstvu in sem se vprašal, kaj bo pri meni doma, na tej kmetiji, čez deset let. Imam sina in hčerko. Takih kmetij, srednjih, malih in tudi velikih je v Sloveniji ogromno in vsi si morajo postaviti to vprašanje, zato ker kmetija brez ljudi, ki jih mora živeti, ne more živeti naprej. Jaz vem, če se fokusiram nase, da je naša vas ena najbolj, če ne najbolj obiskana vas v Sloveniji, preko 100 tisoč ljudi na leto pride k nam pogledat različne atrakcije. Ob tem razmišljam, da tudi mojo kmetijo transformiram v smeri turizma, pa ne v smislu nočitev in gostinstva, te ponudbe imamo kar nekaj in je dobra, ampak v smeri nekih dodatnih zelenih, naravnih atrakcij. Kaj konkretno imate v mislih? To še ni za v javnost, zato ker moram razčistiti še s tistimi, ki bodo morali delati, zato ker jaz bom sicer pomagal, bom delal, ampak sam se pa te zgodbe ne grem. Tukaj mislim na moja sina in hčer. Za vaše živali ste enkrat dejali, da so to vaše lepotice? Ja, dobesedno mislim tako. Sicer imam zdaj manj živali, imam še vedno dve kobili in pa nekaj telic v hlevu, ki poskrbijo zato, da so travniki obdelani. Jaz sem zrasel na kmetiji, študiral sem agronomijo, svojo poslovno pot začel v kmetijskem kombinatu, potem v zadrugi, pa v mlekarni, vse skupaj je povezano s kmetijstvom. Vse to je globoko v meni, tako da si ne predstavljam, da ne bi najprej živel v naravi, drugič pa, da bi ne bil v stiku z naravo, z delom pa polnil sebe in pa svojo dušo. Če pogledava z druge plati. Je za kmeta in kmetijstvo danes dovolj dobro poskrbljeno oziroma ali danes dovolj resno jemljemo kmetijstvo, zlasti mladina? Absolutno ne, pa ni toliko problem mladine, ki ga ne jemlje dosti resno, problem je politike in pa države. Jaz mislim, da smo zdaj na enem hudem, velikem križišču, kar se kmetijstva tiče in če hočete videti, pa nič za šalo, kar za res, kje bo naša krajina čez 60 let, se zapeljite lepo čez Sotlo in poglejte, kakšna bo Slovenija čez 60 let. Pri naših sosedih je v tem trenutku 30 do 40 odstotkov ravnih površin neobdelanih, tega v Sloveniji še ni, ampak gremo v to smer, če ne bomo sprejeli ukrepov, s katerimi bomo omogočili, da se bo dalo tudi na kmetiji dobro in spodobno živeti. Ampak ne živeti, da preživiš, ampak da boš lahko na kmetiji živel tako, kot živijo tudi ostali. Način življenja, ne samo delo, je razlog, da se mladi za to ne odločajo in tako kot v ostalih delih gospodarstva, kjer se zadeve selijo v nepredvidljivo, nestabilno in neprijazno poslovno okolje, tako je tudi na kmetijskem področju. Z zadnjim setom zakonov se mi zdi, da se poskuša zabiti še zadnji žebelj v krsto tistim, ki delajo. Mi moramo poskrbeti za to, da bo naša krajina, da bo Slovenija obdelana, čista, pokošena in za to skrbijo kmetje. Če tudi ne bo ekonomskih razlogov, bomo morali poskrbeti, da bodo plačani za to, da bodo skrbeli za urejeno krajino. Največja težnja je na državi? Ne na državi, da bi država delala, ampak država na vseh področjih ustvarja pogoje, da lepo živimo, da lahko delamo, da imamo od česa živeti in to je v zadnjem času še posebej problem. Vi ste pred vstopom v politiko bili v gospodarstvu. Bili ste tudi menedžer leta. Če danes primerjate gospodarstvo in politiko. Kje ste se bolje znašli? Jaz sem vedno bil in tudi zdaj diham z gospodarstvom. Če hočete razliko med politiko, gospodarstvom ali direktorovanjem in politiko. Če si direktor, moraš sprejemati odločitve, ki so za tiste, ki se jih tiče, težke. Posegajo v njihove navade, način dela. Ko sem bil direktor, sem delal po načelu, da je bil dogovor vedno demokracija. Ko smo se pogovarjali, kaj bomo naredili, smo to naredili timsko, vsak je povedal svoje mnenje in smo naredili tisto, kar smo ocenili, da je najboljše. Izvedba tega, kar smo se zmenili, je pa diktatura. V politiki je drugače. Politiki govorijo tisto, kar bi ljudje radi slišali. Jaz sem se držal tega, da sem tisto, kar sem mislil, govoril in tudi delal. In to je velikokrat povzročilo težave, ki sem se jih moral na neki način lotevati tako ali pa drugače vseh osem let in potem pač dobiš oceno, da nisi dober politik. To imam iz gospodarskega sektorja, jaz mislim, da je to prav, seveda pa je z resnico marsikdaj težko priti skozi. Kaj pa je bilo recimo pri gospodarstvu pred petnajstimi leti drugače, kot je danes? Jaz sem začel delati leta 1981 v kmetijskem kombinatu Šmarje, ki se je transformiral, bil v težavah in zelo zgodaj sem postal krizni menedžer. V Jugoslaviji smo ustanovili, po zakonu o zadrugah, Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, ki je še danes zelo uspešna, ali pa ena uspešnejših, ekonomsko močnejših zadrug v Sloveniji. Leta 1993 sem odšel v Mlekarno Celeia, ki je bila čisto na dnu pred bankrotom in nam jo je uspelo sanirati. Konec koncev sem v vseh štiri podjetjih, kjer sem delal, bil krizni menedžer. Nekatere moje navade so bile privzgojene v tej smeri. To so bili časi, ko smo imeli še, če malo za šalo povem, za jogurte, bele lončke. Kot začetnik v tistem poslu sem v tujini videl, da je to drugače, pa smo to prenesli. V gospodarstvu je zanimivo, če se tega lotiš po zdravi kmečki pameti in ko nekaj znaš, nekaj vidiš, to umno spraviš skupaj, se da marsikaj narediti. Mojo kariero bi, v tem poslovnem smislu, lahko označil tako, da sem v vsako podjetje, v katero sem prišel, najprej moral poskrbeti za to, da smo delali za firmo, tako kot da bi bila naša. To se smešno sliši, ampak tako je bilo. In če rečem, da sem vse štiri firme saniral na način, da smo te odnose uredili, se pravi si tam, si odgovoren za to, da se nekaj dela na najbolj racionalen način in v korist podjetja. In če to tako delaš, večina zgodb gre lahko v pozitivno smer. Če sem čisto odkrit, sem vse zadeve, ki sem jih dobro naredil, naredil po zdravi kmečki pameti. In pod to predvidevam, da štejete tudi to, koliko zaslužiš, toliko lahko porabiš. To je moja mantra. Že ko sem bil majhen, sta me starša naučila, da lahko mi kot družina potrošimo toliko, koliko bomo zaslužili. To gre iz družine, na podjetje in to sem poskušal prenesti tudi v politiko. V politiki sem bil, kar se tega tiče, najmanj uspešen. Vse težave v politiki, ki jih imamo mi kot Slovenija, izvirajo po večini iz tega, da bi mi več potrošili, kot pa naredimo. Jaz temu zdaj rečem, da je zlo, v katerem smo generirano za delilno ekonomijo. Mi danes ne pridemo v situacijo, da bi razpravljali o tem, da je treba tudi na nivoju države najprej nekaj narediti, potem pa lahko potrošiš. Danes se pogovarjamo samo o tem, kdo bo dobil več, o različnih reformah, o javnem sektorju, kot da je od Boga dano. Ne, ni, nič ni od Boga dano. Slovenija ima samo en motor, mi nimamo nafte, plina, imamo dva naravna vira, imamo vodo in les. Z vodo, kolikor toliko gospodarimo, jo izkoriščamo, malo za energijo, malo za pitje, jo čuvamo in prav je tako. Imamo še les, ki ga še posekati ne znamo. Šest milijonov kubikov imamo na leto etata. Mi ga posekamo še pol od tega ne, še skurit ga ne znamo. Mi se trudimo, zdaj in smo se, tudi, ko sem bil minister, za to, da bi lesno, predelovalno verigo naredili na način, da bi lesu dodali vrednost doma, ne pa da izvažamo hlode, tako kot leta 45. Bili s

    1h 13m

  8. 03/13/2025 · VIDEO

    Črtomir Žagar

    ŠtajcastJe pristni Pohorc s Planine na Pohorju in pristni meščan iz Slovenskih Konjic. Vrsto let priljubljen sodelavec v tedaj izjemnem Konusu, več let tudi zavarovalničar pri Triglavu, za katerega je oral ledino v Dravinjski dolini. Vegetarijanec. Sejalec. Arhitekt in graditelj. Slikar. Delilec objemov. Imeniten poslušalec. Prostovoljni šofer pri Prostoferu. Pije živo vodo. Nikoli ne je z veliko žlico. Črt Žagar. Sodelovanje v projektu Prostofer vam veliko pomeni. Vas izpopolnjuje? To je bistveno. Ko sem končal z aktivnim delom in odšel v ‘penzijo’, sem začutil, da mi nekaj manjka. Počutil sem se nekoristnega. Razmišljal sem, kaj znam in obvladam, da bi lahko ponudil drugim. Tako sem se pridružil projektu Prostofer in se obenem vpisal v šolo risanja pri Bojanu Levi v Slovenskih Konjicah, toda tisto prvo je bil Prostofer. Zadovoljstvo je obojestransko, počutiš se koristnega. Ljudem veliko pomeni, ko jih zapeljem po opravkih. Človeški odnos je tisti, ki nam včasih manjka. Ljudje smo skromni, potrebujemo iskrenost in toplino. Če nekdo začuti, da si ga sprejel, postane iskren. Med vožnjo ste spoznali tudi sedanjo partnerko Valentino, kajne? Sodeloval sem v skupnosti za samooskrbo Samooskrbni. Če je bilo treba, sem po Sloveniji tudi razvažal hrano, torej pri kakšnih skupinskih nakupih od pridelovalcev do kupcev. Nekoč sem hrano dostavil v Studenice. Tedaj sem jo prvič videl. Po kakšnih šestih mesecih sem odšel v Studenice po vodo, obiskal sem še znanko in tedaj je prišla okoli tudi ona. Dogovorila sva se za pijačo in pogovor. Bil je začetek nove veze, novega odnosa, ki je iskren; tak kot mora biti. Samooskrba vam je zelo pomembna. Marsikomu pa ni. Če imaš možnost izbire, je prav, da izbereš. Mnogo ljudi se ne počuti, da lahko izbira. Nimajo poguma, da bi vsaj poizkusili, saj jim je preprosteje stvari kupiti v trgovini. Je pa dobro, če človek je svojo hrano ali si jo izmenjuje z drugimi. Ta pot bo nujno potrebna, če bomo želeli biti zadovoljni in zdravi. Če bi res vse pretehtali, je tudi cena teh pridelkov dolgoročno primerljiva. Ljudje, ki pojedo preveč hrane z raznimi dodatki, na dolgi rok ne morejo ostati zdravi in bodo prihranke v starosti porabljali za zdravljenje. Absolutno se splača pojesti manj in tisto vrhunske kakovosti. Pomembno je, da jemo dobro, z užitkom. Sam ne jem z velikimi žlicami, da se lažje posvetim tistemu, kar jem, da hrano uživam, vonjam, občudujem, saj je učinek v telesu tako boljši. Je v naših krajih težko dobiti domačo ekološko hrano? Ne. Na Pohorju je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so se trdno odločili, da bodo stvari spreme-nili. Morda manjka še nek povezovalec, nekdo, ki bi te pridelke pobral in jih ponudil lokalno. Tako bi zreški ekološki kmetje skupaj ponujali pridelke. Na tržnicah pa že najdemo ponudnike ekološke hrane, mogoče je dobiti tudi tedensko dostavo hrane. Treba je le vprašati. Kdor išče, najde. Sicer ste vegetarijanec, kajne? Bi rekli, da ste zdravi? Mesa ne jem nobenega, jem pa sire, maslo in nekaj mlečnih izdelkov. Če lahko izbiram, sem izbral tako, kot se mi zdi prav. Začelo se je pred osmimi leti, ko sem na hrbtu opazil znamenje, ki je začelo krvaveti. Odšel sem k zdravniku, vzeli so vzorec in diagnosticirali so maligni melanom. Na onkologiji v Ljubljani sem predstojnico oddelka za kožne bolezni vprašal, kakšne so možnosti, da se to ponovi. Odgovorila je, da 15 do 20 odstotkov. Videl sem, da imam možnost nekaj spre-meniti. Spremenil sem prehrano. Odločil sem se, da bom živel po srcu. Pomagale so mi tudi sosedove krave. Kadarkoli sem šel mimo in so me pogledale, mi je njihov pogled povedal, da točno vedo, da si jim pojedel babico, otroka. Potem, ko sem nehal jesti meso, pa mi je bilo lažje, nisem več umikal pogleda. V vsakem človeku menda najdete pozitivno plat. Kako človek pride do tega, kakšen je recept? Mislim, da človek to prinese s sabo na svet. Sošolka iz osnovne šole mi je na enem od srečanj dejala, da sem že od nekdaj vsakega branil. Morda sem v sebi res imel nekaj, da sem lahko videl širše, ne le slabo, ampak tudi veliko dobrega. Ko začneš iskati, se odpira. V vsakem človeku je večina dobrega, ampak je mnogokrat to zamaskirano, saj si ljudje zaradi slabih izkušenj tega ne upajo izražati. Ko človeka sprejmeš takšnega, kot je, to začuti. Vsak. Spomnim se, da sem bil star kakšnih pet let, ko je bil oče nekoč zelo jezen. Dvignil sem roke, naj me dvigne k sebi. In ko me je dvignil v naročje, se je v trenutku spremenil, umiril. In to deluje vedno. Užitek je, ko začneš živeti tako, da v vsakem človeku iščeš nekaj dobrega. Radi objemate ljudi? Zelo rad. (smeh) V Zrečah pravijo, da imata samo dve osebi tako srčen in pomirjujoč objem. To je ena gospa zadnjič res izjavila. Vsak ima neke svoje potrebe in želje. Ko človeka vidiš, čutiš, ga z veseljem objameš, saj čutiš, da to potrebuje. Sočutje, hvaležnost in ljubezen so kot tri sestre, povezane med seboj. Ko si že veliko let v kontaktu z ljudmi, bolje čutiš njihovo razpoloženje, in zakaj ne bi pomagal, če lahko. Kako velika je vaša družina? Zelo velika. Nekoč smo se vsi dobivali pri nas na Planini: družina moje prve žene Olge, obe najini hčeri s partnerji in otroki. Z drugo ženo Natašo imava pet otrok, bili so še partnerji zraven … Med 25 in 30 nas je bilo, od malih do velikih. Hiša ni velika, povsod nas je bilo polno, od peči do kavča, za mizo. Najprej so otroci pojedli, potem smo pojedli odrasli. Nismo komplicirali. Zelo lepo je bilo. Vsi moji otroci so čudoviti. Imate pa tudi več vnukov, dve vnukinji sta uspešni športnici. Spomnim se, kot bi bilo včeraj, kako majhna je bila Ajša, da sem si jo dal tako čez hrbet … Danes pa je 10 centimetrov višja od mene in odlična košarkarica, prava garačica, ki trenutno igra v Fran-ciji. Njena sestra Žana je tudi v državni reprezentanci kot Ajša, prav tako zelo borbena in odlična košarkarica. Obe sta zelo marljivi in veliko truda vložita v to. Precej let ste bili zavarovalničar, eden prvih, ki se je s tem ukvarjal v Zrečah. Najprej sem 19 let delal v Konusu. To obdobje je bilo zelo lepo, še danes sem vesel, ko srečam koga iz tistih časov. In ga objamem. (smeh) Zavarovalništvo pa je bilo povsem drugačno. Okrog leta 1991, ko se je videlo, da v Konusu ni več denarja za naložbe, sem začel iskati drugo delo. Začel sem pogodbeno sklepati zavarovanja za Triglav, kasneje, ko sem zapustil Konus, pa so v Zrečah iskali novega zastopnika. Na razpis nas je bilo prijavljenih več kot 60. Moja prednost je bila, da so me že poznali in da sem že delal ter so me izbrali. Z veseljem sem opravljal to delo, saj imam zelo rad ljudi. Na Pohorju so čudoviti ljudje, iskreni. Najprej smo na terenu sklepali zlasti požarna zavarovanja, nismo pa še delali obveznih zavarovanj za avtomobile, saj leta 1991 še ni bilo toliko tega, kasneje pa je to neverjetno naraslo. Začel sem tako, da sem v kopijah pisal na roko, dokler nismo nekaj pred letom 2000 dobili računalnike in iglične printerje. Prehod na računalnik mi ni bil tako všeč, saj sem rad pisal na roke. S pisavo si sam sebe predstavil, bil je nek tvoj izdelek, toda do konca kariere sem potem pač delal z računalniki. Skupaj 26 let. Vam je kak primer še posebej ostal v spominu? Spomnim se, da sta v Koroški vasi na Pohorju živela brat in sestra. Imela sta zelo revno hiško, zato nista vanjo nikogar spustila, razen mene in župnika. Ko sem sklepal zavarovanje, sta želela vedno veliko več, kot je bilo mogoče. Bila sta neverjetno navdušena nad tem, da bi imela visoko zavarovanje. Na Skomarju je živela starejša ženica, skromna, ni imela denarja, bila pa je izjemno topla gospa. Navadno je prvi obrok plačala, druge pa sem ji pogosto jaz ‘častil’. Ste zaznali tudi kakšne poskuse goljufij? Kakšne prijeme ste imeli? Že na samem začetku sem se odločil, da ne bom delal nobenih bedarij. V Zrečah so bili tedaj eni trije, štirje ‘kaskaderji’, ki so razbijali avtomobile. Kdor je želel, so mu razbili avto. Na začetku so me povabili, da bi avto zavaroval. Najlažje je bilo, da sem avto poslikal, da se je videlo, v kakšnem stanju sem ga zavaroval. Potem so videli, da z mano to ne bo šlo. Enkrat so še poskusili, potem pa ne več. Nekoč mi je neka gospa pripeljala avto, da bi ga zavaroval. Želela je kasko. Urediva polico in potem greva ven pogledat avto. Parkirala ga je tik ob živi meji, da ne bi videl, da je avto poškodovan. Povedal sem ji, da tako ne bo šlo, da naj pride, ko bo imela cel avto, polico pa sem uničil. Ni mi zamerila. Na vaših slikah so zelo značilna drevesa. Od kod ljubezen do dreves? Od takrat, ko sem se začel več gibati po naravi, tega je zdaj morda deset let. Najprej sem samo nabiral kilometre, gledal v tla in divjal. Sčasoma pa sem se umiril in začel opazovati. Ko se pov-sem umiriš, zaznaš cel prostor okrog sebe, gledaš tudi v zrak, poslušaš ptice, čutiš listje … Svet dreves je povsem poseben svet: topel, prijazen, čudovit. Drevesa so kot ljudje, vsako je nepo-novljivo. Pred dvema letoma ste imeli v Zrečah prvo samostojno razstavo, toda ustvarjate že od nekdaj. Kako dolgo? Že v osnovni šoli sem rad risal, vedno sem imel veselje do barv. Konec osnovne šole ni bilo možnosti, da bi šel na oblikovno šolo v Ljubljano. Svetovali so mi, da vpišem šolo, najbližje temu, to je gradbeno-tehnično šolo. Ljubezen do barvic sem očitno prinesel s sabo na svet. Zaslugo, da sem svoja dela začel deliti z drugimi, ima Valerija Motaln. Nekoč sem ji pokazal mapo s skicami in risbami. Počasi, umirjeno jo je pregledovala in ob koncu dejala, da bova naredila razstavo. Odločil sem se, da svoja dela nekako podarim naprej, saj lahko koristijo drugim. Vsak človek ima v sebi čut za lepoto, toploto, barve, in če mu ponudiš nekaj takega, ga vsaj malce spremeni. Malce lepše mu je na

    53 min
See All (15)

About

Odkrito, srčno, po Štajersko.

Information