Reševalna postaja

RTVSLO – Val 202
  • 0.0 (0)
  • News
  • Weekly

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

  1. 5d ago

    Matjaž Figelj: Recept za udobno umiranje

    "Proces umiranja je nepovraten, ko se enkrat začne, nimamo ukrepov, ki bi ga lahko ustavili," pravi zdravnik Matjaž Figelj, specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine. Čeprav več kot 90 odstotkov ljudi v zahodnem svetu umira počasi, od posledic bolezni in starosti, in le desetina nepričakovano, o procesih umiranja vemo nepredstavljivo malo, o tem se ne želimo in se ne znamo pogovarjati. Kljub študiju medicine je bil sprva tudi sam v veliki zadregi, kako se o tem pogovarjati z bolniki in svojci, zdaj govori o tem z veliko empatije in prav z razlago procesa lajša slovo umirajočim in njihovim bližnjim. Kako torej ugašajo telesne funkcije, kako lahko vemo, da umirajočega ne boli, da ga ne zebe, da ne čuti žeje, zakaj lahko infuzija ta proces le poslabša in kaj lahko storimo, da je umiranje kar se da udobno? Poglavja: 00:02:18 Kako prepoznamo, da se je proces umiranja nepovratno začel 00:11:06 Napačna ravnanja, ki lahko pri umirajočem povzročijo delirij 00:20:44 Izbiramo le med trpečim in daljšim ali udobnim in krajšim umiranjem 00:29:48 Je bolečino med umiranjem res mogoče ukrotiti 00:45:00 Trpljenja ne moremo odpraviti, paziti moramo, da ga ne povzročamo 00:55:28 Nekaj osebnih vprašanj

  2. Oct 13

    Opornico v dober milimeter široki žili razširijo z nekajkrat večjim tlakom, kot je v avtomobilski pnevmatiki

    Kaj se dogaja v srcu in okoli njega, ko človek doživi infarkt, in kaj vse je mogoče storiti, da ga tudi preživi? Kot se pošali interventni kardiolog doc. dr. Luka Lipar, specialist kardiologije in vaskularne medicine, takrat nastopi čas za strokovnjake iz Koronarne enote UKC Ljubljana in za njihova "vodovodarska ali elektičarska" dela. Čeprav je poimenovana šaljivo, je vrhunska pomoč v t. i. kateterskem laboratoriju pogosto odločilna, da nekdo infarkt tudi preživi, in primerjalne študije rezultatov zdravljenj bolnikov z infarktom kažejo, da so ti v UKC Ljubljana primerljivi z rezultati švicarskih bolnišnic in presegajo rezultate zdravljenj v vseh nemških bolnišnicah. Kaj vse počnejo in kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo verjetnost srčnega infarkta? Statistično verjetnost je mogoče preveriti tudi s točkovnikom Evropskega združenja za kardiologijo.  Poglavja: 00:00:42 Katera so v interventni kardiologiji »vodovodarska« in katera »električarska« opravila? 00:19:42 Kako »vodovodarji« odmašijo žilo 00:27:09 Zakaj se smrtno nevarni zapleti zgodijo prav med postopkom odpiranja žil 00:45:13 Je z diagnostičnimi preiskavami infarkt mogoče napovedati 00:51:54 Kronični in akutni stres: oba lahko ubijata 00:02:30 Ali je infarkt vselej posledica strdka in kako ta nastane? 00:14:17 Na katere manj tipične znake infarkta bi morale biti pozorne ženske? 00:58:58 Nekaj osebnih vprašanj

  3. Jun 16

    Več kot 200 enot krvi za Siniševo preživetje, ki je medicinski čudež

    Prvi hip se je zdelo, da je takrat komaj polnoletni Siniša, ki je bratu in očetu pomagal pri delu na strehi, ob padcu z osmih metrov imel neverjetno srečo. Bil je pri zavesti, lahko se je pogovarjal, le na desni strani prsnega koša je imel manjšo podplutbo. »Nič posebnega ni bilo videti. Če bi bil neizkušen, bi mu le svetoval, naj ga brat pelje k zdravniku … ker pa smo vedeli, da je bil padec silovit in ker mi je občutek govoril, da ni vse v redu, smo uporabili helikopter. Še danes me spreleti srh, ko pomislim na to nesrečo,« je iskren izkušeni reševalec Primož Velikonja. Njegova slutnja se je uresničila, ob prihodu v ljubljanski univerzitetni klinični center se je začel negotov boj za Siniševo življenje, ki je trajal dober mesec in v katerem so ga reševali z več kot 200 enotami podarjene krvi. S tako rekordno visoko količino se je Sinišev primer vpisal tudi v zgodovino krvodajalstva, brez katerega tako uspešnih zgodb ne bi moglo biti. Kljub napredku znanosti smo namreč še zelo daleč od odkritja tekočine, ki bi lahko nadomestila človeško kri.

  4. Jun 2

    Elektrodi v možganih in podkožni stimulator v hipu odpravili leta neobvladljivih in bolečih tikov

    Življenje mladega multiinstrumentalista Saša Nunarja sta zelo zaznamovala Tourettov sindrom, ki povzroča moteče telesne in glasovne tike, in distoníja, ki je pri njem povzročila tako hudo zakrčenje mišic, da ni mogel več govoriti. Po več kot dveh letih, preživetih v samoosamitvi doma v hudih bolečinah, neobvladljivih zgibkih in glasovnih tikih, so mu v možgane vgradili posebno napravo in z njo skoraj v hipu pozdravili obe bolezni. Kakšno je bilo življenje prej in kako ga je spremenil poseg, imenovan globoka možganska stimulacija? Poglavja: 00:06:00 Od nedolžnega poskakovanja po eni nogi do glasnih in bolečih tikov 00:12:08 Boleči telesni zgibki lahko celo onemogočajo vožnjo avtomobila 00:16:48 Mami, pelji me na evtanazijo, ne morem več 00:22:18 In potem še distonija, ko zaradi bolečih krčev govor ni bil več mogoč 00:26:37 Dve leti življenja v samoosamitvi iz obupa 00:30:12 Odločitev za operacijo in nepopisno olajšanje 00:36:44 Kot kiborg z zunanjimi baterijami

  5. May 19

    Karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane

    Kdaj kožno znamenje ni le obarvan izrastek, ampak morda znak za najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom? Kakšna je abeceda, ki nam pomaga prepoznati nevarne tvorbe in zakaj jih moramo iskati tudi pod nohti, v lasišču in celo v ustih? Katere vrste karcinoma, če jih ne zdravimo, lahko razžrejo tkiva do te mere, da je pri bolniku mogoče videti celo možgane? O Bobu Marleyju, nanodelcih, ki iz tatujev odplavajo v možgane, bezgavkah kot pomembnem lovilcu rakastih celic ter tudi o zelo pretresljivih osebnih trenutkih in spoznanjih je dermatovenerologinja dr. Vesna Tlaker, vodja medicinskega centra Dermatologija.si, govorila s strokovnim sovoditeljem, reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic. Poglavja: 00:01:05 Kako lahko človeku sredi obraza raste rana ali lisa in ne gre k zdravniku? 00:09:20 Več kožnih znamenj, večja verjetnost za melanom? 00:11:27 Preprosta ABeCeDa, ki rešuje življenja 00:19:09 Kako melanom metastazira 00:24:34 Zanimiva vloga bezgavk pri obrambi 00:31:37 O ozdravljivosti razsejanega melanoma in kaj ima s tem Bob Marley? 00:38:11 Smiselnost fotografiranja znamenj in velika uporabnost dermatoskopa 00:51:09 Bazalnocelični karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane 00:54:02 O marketinških prevarah pri zaščitnih majicah, predsodkih o škodljivosti krem za sončenje in nanodelcih v tatujih 01:01:07 O strokovnih spoznanjih in osebni tragediji, ki je spremila vse

  6. May 5

    Asfalt pri padcu kot radirka briše dele kože in telesa nezaščitenega motorista

    Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju. 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili Poglavja: 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili 00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado 00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije 00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice? 00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih 00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije 00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo 01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi 01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev 01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor?

  7. Apr 21

    So zapoznele borelioze (močno) spregledana težava ali tržna niša za zaslužek?

    Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani. Poglavja: 00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze 00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij 00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo? 00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo 00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt 00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz?

  8. Apr 7

    Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida

    Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.

See All (100)

About

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

Information

  • Creator
    RTVSLO – Val 202
  • Years Active
    2025 - 2026
  • Episodes
    100
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Show Website
    Reševalna postaja

You Might Also Like