Humanistika v pogovoru – Šolski center Postojna

Gorazd Brne

Humanistika v pogovoru je podcast dijakov in učiteljev Šolskega centra Postojna, kjer filozofija in sociologija stopata v dialog z vsakdanjim življenjem mladih. V pogovorih odpiramo vprašanja svobode, identitete, družbe, moči, resnice in odgovornosti – brez poenostavljanja, a tudi brez akademske distance. Podcast je prostor mišljenja, argumentiranja in javnega dialoga mladih: kako razumeti svet, v katerem živimo, in kakšno vlogo imamo v njem. 🎙 Filozofija in sociologija mladih – v pogovoru, ne v tišini. #humanistika #filozofija #sociologija #šolskicenterpostojna #scpo #gorazdbrne

  1. 2h ago

    #66 - Algoritmi in politika: kdo oblikuje mnenje mladih? (Karin Batista, Tajda Ličan, Rebeka Mirković in Nena Ujčič)

    Karin Batista, Tajda Ličan, Rebeka Mirković in Nena Ujčič, dijakinje 3. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica, v pogovoru raziskujejo, kako sodobni mediji – predvsem družbena omrežja – vplivajo na politično razmišljanje mladih. Epizoda predstavi socialna omrežja kot osrednji prostor politične socializacije, kjer mladi vsakodnevno pridobivajo informacije o svetu. Platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, politiko približajo na vizualen in dostopen način, hkrati pa spreminjajo način razumevanja političnih tem – od poglobljenih analiz h kratkim, pogosto poenostavljenim vsebinam. V ospredju je tudi razmislek o delovanju algoritmov, ki ustvarjajo personalizirane informacijske tokove in vodijo do t. i. informacijskih mehurčkov. Ti krepijo obstoječa prepričanja, povečujejo politično polarizacijo ter omejujejo stik z različnimi mnenji. Epizoda izpostavi tudi nevarnost dezinformacij, propagande in vloge influencerjev kot novih oblikovalcev javnega mnenja. Gre za aktualen razmislek o tem, ali družbena omrežja mladim omogočajo večjo politično vključenost ali pa jih hkrati izpostavljajo manipulaciji – in zakaj sta za razumevanje sodobne demokracije ključna medijska pismenost in kritično mišljenje. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Deželan, T. (2019, 13. november). Že opozarjanje na napake preko socialnih omrežjih, je politična participacija. Mlad.si. https://www.mlad.si/ze-opozarjanje-na-napake-preko-socialnih-omrezjih-je-politicna-participacija Jurič, S. (2020). Družbena omrežja kot mehanizem za povečanje mladinske politične participacije : diplomsko delo [Diplomsko delo, S. Jurič]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120103 MMC RTV SLO. (2025). V Sloveniji mladi zelo zadovoljni, vendar nadpovprečno uporabljajo družbena omrežja. Živ-žav. https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/zanimivosti/v-sloveniji-mladi-zelo-zadovoljni-vendar-nadpovprecno-uporabljajo-druzbena-omrezja/754306 Mladinski svet Slovenije. (b. d.). Politična participacija mladih. Mreža MaMa. (2024). Politična reaktivacija in premik v desno med mladimi v Sloveniji. https://mreza-mama.si/raziskava-politicna-reaktivacija-in-premik-v-desno-med-mladimi-v-sloveniji Oblak Črnič, T. (Ur.). (2025). Mediji in mladi. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/mediji-in-mladi_splet.pdf?sfvrsn=0 Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Barle Lakota, A. (2025). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS. Pušnik, T., in Banjac, M. (Ur.). (2022). Politična participacija mladih onkraj volitev: Konceptualni premisleki in izzivi proučevanja. Založba UL.

    15 min

  2. 6h ago

    #65 - Alkoholizem v družini: nevidna razpoka odnosov (Diana Bevčič in Tia Leskovar Kalister)

    V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo eni izmed najtežjih, a pogosto skritih družbenih tem – vplivu alkoholizma na družino. Diana Bevčič in Tia Leskovar Kalister v pogovoru analizirata alkoholizem kot socialni problem, ki presega posameznika in močno posega v družinske odnose. Epizoda predstavi alkoholizem kot kronično zasvojenost z zdravstvenimi in družbenimi posledicami ter poudari, da ga ne moremo razumeti zgolj kot osebno težavo, temveč kot pojav, ki vpliva na celoten družinski sistem. V ospredju so posledice, kot so konflikti, nasilje, čustvena nestabilnost in finančne stiske, ki postopoma razkrajajo temeljne funkcije družine. Poseben poudarek je namenjen vplivu na otroke, ki v takšnem okolju pogosto odraščajo brez občutka varnosti, prevzemajo vloge odraslih in razvijajo dolgotrajne čustvene stiske. Epizoda opozarja tudi na začarani krog zasvojenosti, saj imajo otroci iz teh družin večje tveganje za podobne težave v odraslosti. V zaključku epizoda odpira vprašanje pomoči in preprečevanja – od vloge strokovne podpore do pomena odprtega dialoga in destigmatizacije. Gre za pretresljiv, a nujen razmislek o tem, kako zasvojenost preoblikuje družinske odnose in zakaj je pravočasno ukrepanje ključno za prekinitev tega kroga. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Fatorić, K. (2022). Odvisnost od alkohola v družini [Diplomska naloga, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju]. Repozitorij Univerze na Primorskem. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=18943 Flaker, V., Grebenc, V., Kvaternik, I., Rode, N., Fojan, D., Belin, J., Kastelic, A., Vodlan, M. in Van Dam, T. (2002). Skupnostni pristop k zmanjševanju škode povezane z uživanjem drog. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/423 Miletić, M. (2025). Reprodukcija normalnosti pitja med mladimi starši [Magistrsko delo ali Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172114 National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. (2024). Alcohol's effects on health. https://www.niaaa.nih.gov Ogris, J. (2008). Dejavniki socialne prisile in alkoholizem pri posamezniku [Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo]. E-gradiva Fakultete za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/392 Republika Slovenija. (2024). Alkohol. GOV.SI. https://www.gov.si/teme/alkohol/ World Health Organization. (2024). Alcohol. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/alcohol

    5 min

  3. 6d ago

    #64 - Padanje rodnosti: tiha demografska kriza (Sara Kovačevič)

    V tokratnem pogovoru se posvečamo enemu ključnih, a pogosto spregledanih izzivov sodobne družbe – padanju rodnosti. Sara Kovačević, dijakinja 3. letnika gimnazije, analizira, kako se zmanjševanje števila rojstev postopno preoblikuje v eno osrednjih vprašanj prihodnosti. Epizoda predstavi, zakaj rodnost v številnih državah upada pod raven obnavljanja prebivalstva ter kako modernizacija, spremembe v vlogi žensk, ekonomski pritiski in drugačen življenjski slog vplivajo na odločanje za otroke. Poseben poudarek je namenjen teoriji medgeneracijskega pretakanja blaginje, ki pojasnjuje, zakaj visoka rodnost v sodobni družbi postaja vse manj »racionalna«. V ospredju je tudi razmislek o posledicah padanja rodnosti: staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme ter dolgoročna gospodarska stagnacija. Epizoda opozori, da ta proces ni več omejen le na razvite države, temveč postaja globalen pojav, ki lahko zaznamuje celoten razvoj človeštva. Gre za kritičen premislek o tem, zakaj padanje rodnosti ni zgolj osebna odločitev posameznikov, temveč družbeni proces z globokimi posledicami – in zakaj bo razumevanje teh trendov ključno za prihodnost sodobnih družb. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Damijan, J. P. (2026, 17. maj). Upad rodnosti je ključni problem našega časa, iz katerega izhajajo skoraj vse ostale naše prihodnje težave. Jože P. Damijan Blog. https://damijan.org/2026/05/17/upad-rodnosti-je-kljucni-problem-nasega-casa-iz-katerega-izhajajo-skoraj-vse-ostale-nase-prihodnje-tezave Domitrovič, T. (2014). Dejavniki rodnosti v izbranih državah Evropske unije in Sloveniji (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta). Repozitorij Ekonomske fakultete. http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/domitrovic14862.pdf Murdock, J. (2024, 21. maj). The baby bust: how technology is driving a global fertility decline. Financial Times. https://www.ft.com/content/fba35eca-df3a-4ad6-b42d-eb08eb7c9ad3

    8 min

  4. 6d ago

    #63 - Mladinske subkulture: upor, identiteta in pripadnost (Samanta Keglević)

    V tokratni epizodi raziskujemo svet mladinskih subkultur in sodobnih scen kot ključnega prostora oblikovanja identitete mladih. Samanta Keglević, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira, zakaj subkulture nastajajo in kako se spreminjajo v sodobni družbi. Epizoda predstavi subkulture kot obliko družbene diferenciacije, kjer mladi skozi stil, glasbo in simbolno komunikacijo vzpostavljajo svojo kolektivno identiteto ter izražajo odmik od dominantne kulture. Poseben poudarek je namenjen ideji vizualnega upora, pri katerem vsakdanji simboli postanejo nosilci družbene kritike in ustvarjajo občutek pripadnosti znotraj skupine. V ospredju je tudi prehod od klasičnih subkultur k sodobnim »scenam«, ki so bolj fluidne, globalno povezane in pogosto delujejo prek digitalnih platform. Epizoda se ustavi ob primeru punka kot radikalnega odgovora na družbeno krizo ter pokaže, kako se subkulturne ideje kljub komercializaciji ne izgubijo, temveč preoblikujejo. Gre za razmislek o tem, zakaj subkulture niso le modni trend, temveč trajen del družbenega življenja – prostor, kjer mladi iščejo smisel, kritizirajo družbo in ustvarjajo alternative ustaljenim načinom življenja. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Hebdige, D. (1979). Subculture: The meaning of style. Routledge. Mlinar, Z. (1994). Družbena diferenciacija in prostorska organizacija. Znanstveno in publicistično središče. Thornton, S. (1995). Club cultures: Music, media, and subcultural capital. Polity Press. Tomc, G. (1989). Poti upora. Krt. Ukmar, E. (2010). Uporniška mladina: subkultura punka nekoč in danes [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. Skupni katalog slovenskih knjižnic (COBISS).

    5 min

  5. May 29

    #62 - Med resnico in manipulacijo: lažne novice in teorije zarot (Kaja Delost)

    V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo, kako lažne novice in teorije zarot oblikujejo sodobno družbo ter vplivajo na naše razumevanje resničnosti. Kaja Delost, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira vlogo medijev v informacijski družbi in mehanizme širjenja dezinformacij. Epizoda predstavi, kako so digitalni mediji in družbena omrežja spremenili način komuniciranja – od tradicionalnega nadzora nad informacijami do sveta, kjer lahko vsak postane ustvarjalec vsebine. Ta preobrazba sicer povečuje dostopnost informacij, a hkrati ustvarja idealne pogoje za širjenje lažnih novic, ki pogosto temeljijo na čustvih, strahu in potrditvenih pristranskostih. V ospredju je tudi razmislek o teorijah zarot, ki v času kriz ponujajo preproste razlage zapletenih pojavov, a hkrati spodkopavajo zaupanje v znanost, institucije in demokratične procese. Epizoda pokaže, kako takšne vsebine vplivajo na socializacijo, zlasti mladih, ter prispevajo k družbeni polarizaciji in izgubi skupnega pojmovanja resnice. Gre za aktualen in kritičen razmislek o tem, zakaj je v svetu informacij ključnega pomena razvijati medijsko pismenost in kritično mišljenje – saj šele to omogoča razlikovanje med znanjem in manipulacijo. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle Lakota, A., & Pluško, A. (2011). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS. Počkar, M., & Tavčar Kranjc, M. (2011). Sociologija: učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. DZS. Radomirović Maček, K. (2023). Teorije zarote o COVID-19. Univerza v Ljubljani. Safe.si. (b. d.). Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice. https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/zavajajoce-vsebine Zajc, M. (2016). Medijski pojmovnik za mlade. Založba Aristej.

    8 min

  6. May 29

    #61 - Demografske spremembe: rast in staranje prebivalstva, padanje rodnosti in prihodnost družbe (Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar)

    V tokratni epizodi se Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar, dijakinje 3. letnika gimnazije, poglabljajo v eno ključnih vprašanj sodobnega sveta – kako demografske spremembe oblikujejo prihodnost družbe. Izhodišče pogovora so njihovi referati, ki so jih pripravile v okviur pouka sociologije in ki celostno obravnavajo rast prebivalstva, staranje družbe in padanje rodnosti. Epizoda predstavi, kako je v zadnjih stoletjih število prebivalcev močno naraslo zaradi napredka medicine, boljših življenjskih razmer in daljše življenjske dobe, hkrati pa opozori na neenakomerno rast med razvitimi in nerazvitimi državami. V razvitem delu sveta se vse bolj kaže drugačen trend – staranje prebivalstva in nizka rodnost, ki spreminjata starostno strukturo družbe. V ospredju je razmislek o vzrokih teh sprememb: od ekonomskih razmer, podaljšanega izobraževanja in stanovanjskih težav do sprememb življenjskega sloga in vrednot, ki vplivajo na odločanje za družino. Epizoda izpostavi tudi posledice – pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme, pomanjkanje delovne sile ter potrebo po novih družbenih politikah. Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se svet sooča z navidez protislovnima procesoma rasti prebivalstva in hkratnega demografskega staranja – ter zakaj bo iskanje ravnovesja med temi procesi ključno za trajnostno prihodnost družbe. Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne. - - - * Viri in literatura: Beck, U. (2001). Družba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Krtina.Družbena prihodnost. (b. d.). Staranje. https://www.demografskaprihodnost.si/raziskave.html#staranjeEuropean Commission. (2024). Demography of Europe. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/new-push-european-democracy/impact-demographic-change-europe_slEurostat. (2024). Population and population change statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_and_population_change_statisticsInštitut dr. Antona Korošca. (b. d.). Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi.Malačič, J. (2008). Demografija: Teorija, analiza, metode in modeli. Ekonomska fakulteta.Organisation for Economic Co-operation and Development. (2024). Demographic change in regions and cities. OECD iLibrary. https://www.oecd-ilibrary.org/en/topics/demographic-change-in-regions.htmlPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (b. d.). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izdaja). DZS.Statistični urad Republike Slovenije. (2024b). Rodnost in naravno gibanje prebivalstva. https://www.stat.siŠircelj, M. (2006). Rodnost v Sloveniji in evropske demografske spremembe. Teorija in praksa, 43(1–2), 234–248.The World Bank. (2024). Population, total. https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTLToffler, A. (1991). Tretji val. Državna založba Slovenije.Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Fakulteta za družbene vede.United Nations. (2022). World Population Prospects 2022. https://population.un.org/wpp/United Nations. (2024). World population prospects 2024. United Nations Department of Economic and Social Affairs. https://www.un.org/development/desa/pd/world-population-prospects-2024United Nations Development Programme. (2024). Human development reports. https://hdr.undp.orgUnited Nations Population Division. (2024). World population prospects database. https://population.un.org/wppVertot, N. (2010). Demografske spremembe in staranje prebivalstva v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije.World Health Organization. (2024). Global health observatory. https://www.who.int/data/gho

    9 min

  7. May 23

    #60 - Svet brez meja: povezanost ali globalna neenakost? (Živa Kovač)

    V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo idejo sveta brez meja skozi prizmo globalizacije. Dijakinja 3. letnika gimnazije Živa Kovač analizira, kako globalizacija preoblikuje gospodarstvo, politiko in kulturo sodobnega sveta. Epizoda predstavi globalizacijo kot proces vse večje povezanosti držav, ljudi in trgov, ki omogoča hitrejši pretok informacij, kapitala in idej. Poseben poudarek je namenjen njenemu ekonomskemu vidiku – od rasti mednarodne trgovine in vloge multinacionalk do vprašanja, zakaj koristi globalizacije niso enakomerno porazdeljene. V ospredju je tudi politična in kulturna dimenzija globalizacije: sodelovanje držav pri globalnih problemih ter širjenje kulturnih vzorcev, ki lahko hkrati bogati in ogroža lokalne identitete. Epizoda razišče tudi pojav glokalizacije, ki skuša povezati globalno in lokalno logiko delovanja. Gre za poglobljen razmislek o tem, ali globalizacija res ustvarja »svet brez meja« – ali pa odpira nova vprašanja o neenakosti, identiteti in tem, kako ohraniti ravnotežje med globalno povezanostjo in lokalno raznolikostjo. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - - * Viri in literatura: Korošak, A. (2009). Globalizacija in razvoj človeških virov. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si Počkar, M., in Andolšek, S. (2018). Uvod v sociologijo. DZS. Rizman, R. (2014). Odprte sociološke agende: Globalizacija, demokracija in intelektualci. Založba Univerze v Ljubljani. Vitali, S., Glattfelder, J. B., in Battiston, S. (2011). The community structure of the global corporate network. PLOS ONE, 6(10), člen e25995. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0025995

    7 min

  8. May 20

    #59 - Civilna nepokorščina: od ulice do spleta (Brin Logar)

    V tokratnem pogovoru raziskujemo, kako se ena ključnih oblik političnega upora – civilna nepokorščina – spreminja v digitalni dobi. Dijak Brin Logar analizira prehod od klasičnih protestov k sodobnim oblikam spletnega aktivizma. Epizoda predstavi temeljne filozofske poglede na civilno nepokorščino, od Thoreaujevega poudarka na vesti posameznika do Rawlsove ideje javnega, nenasilnega in moralno utemeljenega protesta. Poseben poudarek je namenjen razumevanju civilne nepokorščine kot legitimnega dela demokracije, ki deluje kot korektiv oblasti. V ospredju je prehod v digitalno okolje: kako internet, anonimnost in globalni doseg spreminjajo naravo upora. Epizoda razišče pojav hektivizma, virtualnih protestov in spletnih gibanj ter se sprašuje, ali takšne oblike še vedno izpolnjujejo klasične pogoje civilne nepokorščine ali pa zabrišejo mejo med aktivizmom in kriminalom. Gre za aktualen razmislek o tem, kako se spreminja politično delovanje v času digitalizacije – in ali lahko tudi v virtualnem prostoru ohranimo temeljna načela nenasilja, odgovornosti in prizadevanja za skupno dobro. Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije. - - - * Viri in literatura: OpenAI. (2026). ChatGPT (različica GPT-4o) [Veliki jezikovni model]. https://chatgpt.com Rawls, J. (1999). A theory of justice (Revised ed.). The Belknap Press of Harvard University Press. Thoreau, H. D. (1849). Civil disobedience. Project Gutenberg. https://www.gutenberg.org/ebooks/1506 Založnik, P. (2006). Civilna nepokorščina in internet [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Fakulteta za družbene vede.

    5 min
See All (67)

Trailer

About

Humanistika v pogovoru je podcast dijakov in učiteljev Šolskega centra Postojna, kjer filozofija in sociologija stopata v dialog z vsakdanjim življenjem mladih. V pogovorih odpiramo vprašanja svobode, identitete, družbe, moči, resnice in odgovornosti – brez poenostavljanja, a tudi brez akademske distance. Podcast je prostor mišljenja, argumentiranja in javnega dialoga mladih: kako razumeti svet, v katerem živimo, in kakšno vlogo imamo v njem. 🎙 Filozofija in sociologija mladih – v pogovoru, ne v tišini. #humanistika #filozofija #sociologija #šolskicenterpostojna #scpo #gorazdbrne

Information