Zverinice

RTVSLO – Prvi
  • 0,0 (0)
  • DJUR

Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno–igrani seriji Zverinice. Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu).

  1. −1 D

    Gepard: Miroljubni tekač

    Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petnajst mesecev življenja preživi z družino, potem jo zapusti, da bi živel sam, ločen od svojih vrstnikov. Gepardovi mladiči zelo hitro postanejo samostojni. Deset dni po kotitvi že hodijo, po treh tednih pa lahko že uživajo neprežvečeno meso. Več o gepardu pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.

    11 min

  2. 2025-12-24

    Paličnjak: En dva tri, sonce!

    Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite! Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojster zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Mojca Blažej Cirej Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

    11 min

  3. 2025-12-24

    Pegasta sova: Kremplji v noči

    Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino … Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojster zvoka: Urban Gruden Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

    10 min

  4. 2025-12-24

    Ris: Domišljavi privid severnih gozdov

    Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta. Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojster zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

    12 min

  5. 2025-12-24

    Severni jelen: Kraljica noči

    Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker dobro prenašajo mraz in hitro tečejo po snegu, so več kot primerni za to pomembno nalogo. Toda ... Vsi severni jeleni tega še ne vedo, tako kot severni jelen v naši zgodbi v Zverinicah ... Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojster zvoka: Urban Gruden Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

    9 min

  6. 2025-12-24

    Zelena žolna: Glasna trdoglavka v gozdu

    Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic. Avtorica literarnega dela: Bénédicte Rivière Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojster zvoka: Urban Gruden Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

    12 min

  7. 2025-11-30

    Los: Rastlinojedi uživač življenja

    Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic. L'élan : l'herbivore qui se la coule douce | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

    12 min

  8. 2025-11-23

    Stonoga: Samotarska navadna striga

    Stonoga je svoje ime dobila zaradi številnih nog. Angleško in francosko govoreči ji celo pravijo tisočnoga, čeprav do pred kratkim živali s tako velikim številom nog nismo poznali. Leta 2021 pa so v Avstraliji odkrili vrsto z znanstvenim imenom Eumillipes persephone, ki ima kar tisoč tristo šest nog! Pri lovu ima stonoga veliko prednost: svojo hitrost. Zaradi številnih nog lahko v minuti z lahkoto preteče razdaljo metra in pol. To je precejšnja hitrost, če upoštevamo, da je dolga le tri centimetre. Je veliko hitrejša od večine svojih žrtev, žuželk in pajkovcev, s katerimi si deli gozd in ki nimajo toliko nog kot ona ... Kako se stonoga razmnožuje in kaj še so prednosti njenih nog pa izveste ob poslušanju epizode Zverinic. Le mille-pattes : une bonne pâte très solitaire | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

    9 min
Visa alla (46)

Om

Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno–igrani seriji Zverinice. Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu).

Information

  • Skapad av
    RTVSLO – Prvi
  • Aktiva år
    2025 - 2026
  • Avsnitt
    46
  • Åldersgräns
    Barnvänligt
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2023
  • Programmets webbplats
    Zverinice

Du kanske också gillar