100 episodes

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

ARS humana RTVSLO – Ars

    • Arts

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

    “Slovenci smo odporen narod. Tudi to bomo preživeli.”

    “Slovenci smo odporen narod. Tudi to bomo preživeli.”

    “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki terja od nas velikansko prilagoditev. Trenutno smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopoma. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik.
    V primeru, da bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj in to bo odločilno,” dodaja dr. Čoderl Dobnikova. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno soočiti z izzivi prihodnosti. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.

    Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kvalitete zvoka.

    foto: osebni srhiv

    • 51 min
    Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno

    Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno

    Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. "?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem," razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. "Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru," še dodaja.
    Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? "Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve," je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju? Oddajo je pripravil Blaž Mazi.

    foto: Pixabay/sumanley

    • 48 min
    Okoljska etika 50 let pozneje

    Okoljska etika 50 let pozneje

    22. aprila letos bomo obeležili 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen kot začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu izpostaviti tiste koncepte, ki so še danes najbolj odmevni, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič.

    • 50 min
    Karikature-Ddr. Damir Globočnik

    Karikature-Ddr. Damir Globočnik

    Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič.

    Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik)

    • 54 min
    Ada Škerl, pesnica

    Ada Škerl, pesnica

    Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju.

    • 53 min
    Koroški plebiscit 1920

    Koroški plebiscit 1920

    Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018.
    Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba.
    O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence.
    Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.

    • 51 min

Top Podcasts In Arts

Listeners Also Subscribed To