Frekvenca X RTV Slovenija

V sklepnem delu triptiha serije Frekvence X smo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili takšne, ki jih lahko vedno znova ponovno uporabimo. Ali pa samo preverili kakšne so trenutne razmere in pogledali na okoljski kompas.

Gosti oddaje:
Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI,
Andrej Gnezda, Umanotera,
Jure Berk, inovator in podjetnik,
Alenka Mauko Pranić, vodja oddelka za materiale na ZAG,
dr. Boris Azinović, Zavod za gradbeništvo Slovenije in
prof. dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor.

V prvem smo postavili temelje grajenega sveta, v drugem delu nove serije Frekvence X pa se posvetimo materialom, ki potujejo. Z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in na koncu naš planet obkrožimo s hitrostjo 27 tisoč kilometrov na uro.

Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?

Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.

Frekvenca X dobiva debelo kožo, podaljšan nos, mogočno zobovje in dober spomin, ki seže od 10.000 do 20 milijonov let v preteklost. Tokrat izkopavamo fosilne ostanke izumrlih slonov in njihovih sorodnikov, ki jih skrivajo slovenska tla. Skozi pregled vseh do danes odkritih ostalin izumrlih slonov in njihovih sorodnikov vas bo popeljal Matija Križnar, geolog in paleontolog, višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Uroš Andrlon, mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju javno objavil, je sprožil zanimanje javnosti za to, sicer ne novo vrsto operacije. Že dejstvo, da kraniotomija obsega odstranitev kosa lobanje in okoliških plasti, ki kot pokrovka ločeno počakajo na konec posega, je za laike zanimivo, a to je šele začetek. Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor mu uničimo tudi sposobnost načrtovanja, a tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Imeti v rokah to "povečano orehovo jedrce v teksturi sira tofu," je vsakič znova fascinantno za še tako izkušenega nevrokirurga kot je doc.dr. Janez Ravnik, predstojnik Oddelka ne nevrokirurgijo UKC MB. Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je tudi nevrologinja Ninna Kozorog. Na popotovanje s skalpelom po občutljivem procesorju človeškega telesa vas popeljemo v tokratni Frekvenci X.