Diskretni šarm drznosti

Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • 5.0 (1)
  • Relationships

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

  1. Sep 3

    Obrambe: Trnjulčica v Hišnem Zaporu

    Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in razvojno-analitična psihoterapevtka, ter Iztok Prosen skozi psihoanalitično branje Trnuljčice raziskujeta obrambne mehanizme in posledice pretirane zaščite. V ospredju so fantazija, zanikanje, somatizacija, regresija in disociacija ter vprašanje, kdaj zaščita postane zapor. O epizodi Trnuljčica ni zgodba o dekletu, ki čaka na princa, temveč o človeku, ki ga družinski sistem v imenu zaščite izolira od realnosti in mu s tem preprečuje razvoj. Fantazija popolnega otroka ga ujame v starševska pričakovanja, odstranjevanje nevarnosti pa mu odvzame možnost, da bi se postopoma naučil prenašati frustracije, konflikte in omejitve življenja. Obrambe so nujne, kadar je realnosti preveč, vendar postanejo problem, ko začasno zatočišče postane trajen način življenja. Tudi princ zato ni rešitelj: drugi lahko pomaga ustvariti pogoje za prebujenje, ne more pa živeti namesto nas. Če odvisnost od družine samo zamenja odvisnost od partnerja ali terapevta, se zapor zgolj preseli v nov odnos. Ključne točke •    Obrambe nas varujejo, dokler omogočajo predelavo; ko preprečujejo razvoj, postanejo zapor. •    Pretirana zaščita otroku odvzame izkušnje, skozi katere bi se lahko pripravil na realnost. •    Simptom posameznika lahko vzdržuje tudi obrambno ravnovesje celotnega družinskega sistema. •    Drugi lahko omogoči izhod, vendar je cilj avtonomija, ne zamenjava ene odvisnosti z drugo. Najboljši citati »Ko gremo v življenje, stopimo v ring. Tepeni bomo v vsakem primeru. […] Zmaga tisti, ki je manj tepen.« – dr. Andreja Pšeničny »Obrambe niso sovražnik, so način, kako psiha kupi čas, dokler resničnosti ne zmore prebaviti.« – Iztok Prosen »Česar ne moremo izgovoriti in predelati, ne začutimo, ampak odigramo.« – Iztok Prosen »Če jo drugi reši tako, da jo nadomesti, se zapor samo preseli iz gradu v odnos.« – dr. Andreja Pšeničny »Trnuljčica se mora sama zbuditi. Ampak najprej mora nekdo priznati, da je bila zaprta.« – dr. Andreja Pšeničny

  2. Aug 1

    Obrambe: Kdo je Sneguljčica in kdo Čarovnica

    1. Govornika Iztok Prosen, skupinski psihoterapevt, skozi pravljico Sneguljčica razlaga razcep, projekcijo, projekcijsko identifikacijo, zavist, idealizacijo in razvrednotenje. dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, njegovo razlago dopolnjuje z razlikovanjem med notranjimi projekcijami, razvojno nemočjo, odnosnimi dinamikami in realnim nasiljem. 2. O epizodi Sneguljčica je predstavljena kot zgodba o tem, kako psiha svet razdeli na dobre in slabe osebe, kadar ne zmore prenesti njihove protislovnosti. Govornika pokažeta, da kraljica in Sneguljčica nista le nasprotna lika, temveč predstavljata različne dele istega duševnega sveta. Epizoda obravnava zavist, odvisnost od zunanje potrditve, idealizacijo in razvrednotenje ter načine, kako svoje nesprejemljive dele projiciramo v druge. Ob tem opozarja, da vsaka »čarovnica« ni projekcija: včasih je nevarnost tudi realna. Osrednja tema je sposobnost razlikovanja med tem, kar ustvarja naša psiha, in tem, kar se dejansko dogaja v odnosu. 3. Ključne točke •    Razcep ščiti psiho pred neznosnimi protislovji, vendar lahko postane trajen način doživljanja sveta. •    Idealizacija in razvrednotenje izvirata iz nezmožnosti sprejeti drugega kot nepopolnega človeka. •    Projekcija lahko ustvari pošast, vendar psihološka razlaga ne sme prikriti realnega nasilja. •    Zrelost pomeni razlikovati med lastnimi obrambami, odnosno dinamiko, nemočjo in dejansko nevarnostjo. 4. Najboljši citati "Idealizacija ni ljubezen. Idealizacija je tiho preziranje." – Iztok Prosen "Piedestal je kletka." – Iztok Prosen "Očaranju običajno sledi razočaranje." – dr. Andreja Pšeničny "Najnevarnejši ljudje niso tisti, ki vedo, da nosijo temo, ampak tisti, ki so prepričani, da so čisti." – Iztok Prosen "Najnevarnejše stvari redko vstopijo skozi vrata kot grožnja. Pogosto vstopijo kot ponudba." – dr. Andreja Pšeničny

  3. Jul 24

    Koga Varujejo Naše Obrambe?

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in razvojno-analitična psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt, uvajata serijo o čustvenih obrambah. Obravnavata njihov nastanek, funkcijo, razvojno ozadje, prehod v odpor ter vpliv na odnose in odgovornost. 2. O epizodi Epizoda sooči dva pogleda na čustvene obrambe. Iztok jih opiše kot nezavedne psihične mehanizme, ki človeka varujejo pred občutki, ki jih v določenem trenutku ne zmore prenesti. Obramba je rešitev, ki je nekoč omogočila psihično preživetje, problem pa postane, ko ostane edini način odzivanja. Andreja ta pogled zaostri. Otrok pogosto ne potlači občutkov zato, ker bi bili premočni zanj, ampak zato, ker jih ni zmoglo prenesti njegovo okolje. Obramba je zato od začetka varovala tudi odnos z ljudmi, od katerih je bil otrok odvisen, ter ostaja zvesta njihovim ponotranjenim zahtevam. Ko se v odnosu spremeni v odpor, njene posledice plačujejo tudi drugi. Govornika poudarita, da nezavednost ni opravičilo in da samo prepoznavanje obramb ne omogoči spremembe. Zrelejše obrambe zahtevajo razvite sposobnosti prenašanja čustev, refleksije, ambivalence in razlikovanja med notranjim doživljanjem ter resničnostjo. Terapija zato obramb ne podira, ampak v odnosu postopoma gradi kapacitete, zaradi katerih stare obrambe izgubijo svojo funkcijo. 3. Ključne točke •    Obramba lahko varuje človeka, hkrati pa ohranja zahteve njegovega prvotnega okolja. •    Ko obramba postane odpor, ni več samo notranji proces, ampak poseže v odnos in lahko prizadene drugega. •    Nezavedni izvor vedenja ne odpravlja odgovornosti za njegove posledice. •    Izbira zrelejšega odziva ni začetna odločitev, ampak rezultat razvoja novih psihičnih kapacitet. 4. Najboljši citati "Otrok je žrtvoval svoje doživljanje, da je rešil odnos." – dr. Andreja Pšeničny "Obramba je rešitev, ki je nekoč delovala." – Iztok Prosen "Obramba ne varuje samo nas, ampak pogosto tudi svet, iz katerega je nastala." – dr. Andreja Pšeničny  "Preživeti in živeti nista isto." – dr. Andreja Pšeničny

  4. Jul 23

    "Vzoren" Zakon (S Podnapisi)

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt, govorita o navideznih partnerstvih, nezavednih vzorcih navezanosti in razlogih, zaradi katerih ljudje vztrajajo v odnosih brez čustvene vzajemnosti. 2. O epizodi Epizoda prenese strategijo »lažnega soigralca« iz taroka v partnerske odnose. Navidezni partner je lahko zanesljiv in stalno prisoten, vendar se ob napaki, bolezni ali drugi preizkušnji pokaže, ali gre za resnično zavezništvo ali le za funkcionalno obliko odnosa. Govornika razčlenita narcistično, shizoidno in psihopatsko strukturo takšnega partnerstva ter psihodinamiko človeka, ki svojo vrednost gradi na dajanju, nepogrešljivosti in zanikanju lastnih potreb. 3. Ključne točke •    Odnos je treba presojati po vzorcu odzivanja, ne po enem samem dogodku. •    Navidezno partnerstvo pogosto temelji na nezavednem ujemanju dveh osebnostnih struktur. •    Človek lahko vztraja v praznem odnosu, ker mu vloga dajalca zagotavlja občutek vrednosti in nadzora. •    Izhod zahteva, da lastni zaznavi končno dovolimo posledice. 4. Najboljši citati "Napaka se ne predela, ne zastara in ne zapre, ker bi odpuščanje pomenilo zapreti račun." – dr. Andreja Pšeničny "Telo drugega je podatek, pomen, ki mu ga dam, pa je velikokrat moj." – Iztok Prosen "Lažje je dajati kot prejemati. Kdor daje, ostaja na varni strani in v nadzoru." – Iztok Prosen "Žalovati moraš ne za izgubljenim, ampak za tistim, kar nikoli ni obstajalo." – dr. Andreja Pšeničny

  5. Jul 21

    Ko Partner Sabotira Odnos - Zugzwang

    1. Govornika V epizodi se pogovarjata Iztok Prosen, skupinski terapevt, in dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. Razčlenjujeta destruktivne odnose, v katerih eden od partnerjev drugega sistematično postavlja v položaj brez dobre izbire. 2. O epizodi Zugzwang je šahovski položaj, v katerem vsaka naslednja poteza poslabša igralčev položaj. V odnosu nastane, ko je vsak odziv enega partnerja že vnaprej razložen proti njemu: če išče bližino, je vsiljiv; če molči, je hladen; če izrazi bolečino, dramatizira. Govornika pojasnita, kako takšno dinamiko uporabljata maligna narcistična in psihopatska osebnostna struktura ter zakaj žrtev pogosto ostaja ujeta. Ne zadržuje je le trpljenje, temveč predvsem občasna toplina, ki ohranja upanje, da se bo odnos spremenil. Izhod se začne, ko človek preneha iskati pravo potezo znotraj napačno postavljene igre in znova začne zaupati lastni zaznavi. 3. Ključne točke Zugzwang ni navaden konflikt. Gre za odnosni okvir, v katerem dobre poteze ni več. Stiska ni dokaz značaja. Pogosto je odziv na dolgotrajno negotovost, odtegovanje in razvrednotenje. Človeka veže nepredvidljivo dobro. Redki trenutki bližine vzdržujejo močnejše upanje kot stalna odsotnost bližine. Izhod pomeni opustitev iluzije nadzora. Drugega ni mogoče pripraviti do ljubezni, empatije ali odgovornosti. 4. Najboljši citati »Človeka ne veže slabo, veže ga nepredvidljivo dobro.« – Iztok Prosen »Odnos preživi, če obstaja občutek, da drugi noče mojega psihičnega propada.« – Iztok Prosen »Če smo mi vsega krivi, potem smo vsemogočni, ker je vse odvisno od nas.« – dr. Andreja Pšeničny »Ljubezen pomeni, da drugega vidimo kot nekaj, česar nismo pripravljeni poškodovati.« – dr. Andreja Pšeničny

  6. Jul 18

    Kako (se) Igramo Odnose

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, skozi metafori šaha in taroka razčlenjuje življenjske strategije, s katerimi ljudje obvladujemo negotovost, odnose, odgovornost in izgubo. Iztok Prosen, skupinski terapevt, osvetljuje razvojni izvor teh strategij ter pokaže, kako se zgodnji načini varovanja pozneje ponavljajo v partnerstvu, družini in konfliktih. 2. O epizodi Ali v odnosih skušate predvideti vsako potezo, ohraniti nadzor in ne izgubiti? Ali pa se hitro prilagodite, popustite in nadaljujete, ne da bi se zares ustavili ob tem, kar se je zgodilo? Epizoda skozi simboliko šaha in taroka raziskuje dva načina soočanja z življenjem. Šahovska strategija temelji na nadzoru, odgovornosti, predvidevanju in dokončnosti odločitev. Učinkovita je v pogajanjih, tekmovanju in krizah, v bližnjem odnosu pa drugega hitro spremeni v nasprotnika. Tarokaška strategija lažje sprejema negotovost, sodelovanje in delne poraze. Omogoča skupno zmago in ohranjanje odnosa tudi po konfliktu. Njena past je, da človek prehitro nadaljuje, odpusti ali začne znova, ne da bi priznal škodo, sprejel odgovornost ali odžaloval izgubo. Ko se strategiji srečata v odnosu, eden pogosto prevzame odločanje in strukturo, drugi pa bližino, čustva in prilagajanje. Kar je videti kot privlačnost nasprotij, je lahko le delitev psihičnega dela: vsak v drugem poišče tisto, česar sam ne zmore nositi. Epizoda zato ne išče boljše igre. Sprašuje, ali znamo prepoznati lastno strategijo, sprejeti napako, popraviti nastalo rano in sčasoma tudi nehati igrati, da bi se drugemu pokazali brez nadzora, umika ali maske. 3. Ključne točke Življenjske strategije nastanejo zgodaj. Nadzor, samozadostnost ali nenehno prilagajanje so bili nekoč načini zagotavljanja varnosti, pozneje pa jih uporabljamo tudi tam, kjer odnos omejujejo. Vsaka strategija ima svojo moč in svojo past. Odgovornost se lahko spremeni v potrebo po popolnem nadzoru, prilagodljivost pa v izmikanje konfliktu, odločitvi ali dokončni izgubi. Privlačnost nasprotij ni nujno zrel odnos. Partnerja lahko drug v drugem poiščeta sposobnosti, ki jih sama ne razvijata, zato odnos ostaja stabilen, vendar se ne spreminja. Nadaljevanje odnosa še ni njegovo popravilo. Popravilo zahteva priznanje napake, sprejetje posledic in pripravljenost videti drugega kot ločenega človeka, ne kot nasprotnika ali nosilca naših manjkajočih delov. 4. Najboljši citati »To, kar je videti kot privlačnost nasprotij, je pogosto samo delitev dela, ker vsak najde nekoga, ki opravi tisto, česar sam ne zmore.« – dr. Andreja Pšeničny »Ne prepiraš se zares s partnerjem; prepiraš se s svojo izgnano polovico.« – Iztok Prosen »Nihče na svetu ni dolžen biti naš korektivni odnos.« – dr. Andreja Pšeničny »Najbolj odrasel trenutek v življenju ni tisti, ko odigraš popolno igro, ampak tisti, ko nehaš igrati in se pustiš zares videti.« – Iztok Prosen

  7. Jul 11

    Živeti po Svojih Pravilih

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, pojasnjuje razliko med avtonomnostjo, samovoljo, samozadostnostjo in konformizmom. Posebej se posveča mejam, varni navezanosti, notranjim pravilom ter sposobnosti sodelovanja brez izgube sebe. Iztok Prosen temo odpira skozi vprašanja notranjega sodnika, krivde, privlačnosti drznosti in razvojnega pomena upora. Poudari tudi dvom kot pomemben znak zrelosti. 2. O epizodi Epizoda razgrne, kaj se lahko skriva za frazo »živim po svojih pravilih«. Pri avtonomnosti človek ravna iz lastnih, premišljenih vrednot, vendar ostaja v stiku z drugim in sprejema posledice svojih odločitev. Pri samovolji svojo željo razglasi za pravico, tuje meje pa doživlja kot oviro, napad ali zahtevo po podreditvi. Ključna razlika se pokaže v odnosu do drugega človeka. Avtonomen človek prenese nestrinjanje, se zna pogajati, prilagoditi in podvomiti tudi o lastni presoji, ne da bi ob tem izgubil sebe. Samovoljen človek pa praviloma vztraja v gotovosti, da ima prav, in pravila razume kot nekaj, kar zavezuje predvsem druge. Osrednje vprašanje epizode zato ni, ali živimo po svojih pravilih, ampak ali ta pravila dopuščajo tudi drugega človeka. 3. Ključne točke Avtonomnost ni življenje brez omejitev. Pomeni, da človek sam oblikuje svoja načela, sprejema njihove posledice in jih upošteva tudi takrat, ko ga nekaj stanejo. Preizkus zrelosti je odnos do tuje meje. Ni dovolj, da znamo sami reči »ne«. Pomembno je, ali prenesemo, da ga izreče tudi drugi, ne da bi ga kaznovali, razvrednotili ali izbrisali iz odnosa. Fleksibilnost ni popuščanje. Zrele meje so trdne tam, kjer varujejo temeljne vrednote, in dovolj prožne tam, kjer je mogoč dogovor. Dvom je del avtonomnosti. Zrel človek lahko preveri lastno presojo, prizna zmoto in spremeni odločitev. Popolna gotovost je pogosto bliže fantaziji vsemogočnosti kot samostojnosti. 4. Najboljši citati »Odločilno znamenje avtonomnega pravila je, da zavezuje tudi mene.« – dr. Andreja Pšeničny »Samovoljen človek se počuti podrejenega, če ni samo po njegovo.« – dr. Andreja Pšeničny »Avtonomnost pomeni tudi to, da znam biti omejen in še vedno ostati v odnosu.« – Iztok Prosen »Svoboda ni v tem, da nas nič ne veže. Svoboda je v tem, da sami izberemo, kaj nas bo vezalo, in pri tem tudi ostanemo.« – Iztok Prosen »Kdor v sebi nima prav nobenega dvoma, je največkrat slep prav tam, kjer misli, da najbolj jasno vidi.« – Iztok Prosen

  8. Jul 4

    Zakaj Meja ne Zdrži

    1. Govornika V epizodi Iztok Prosen in dr. Andreja Pšeničny razmišljata o mejah iz psihoterapevtske in razvojno-analitične perspektive. Razlikujeta med popularnim razumevanjem meja kot zunanjega dejanja in strokovnim razumevanjem meje kot notranje osebnostne strukture. 2. O epizodi Epizoda pokaže, da meja ni predvsem nekaj, kar rečemo drugemu, ampak nekaj, kar zdržimo v sebi. Popularni govor o mejah jih pogosto enači z odmikom, blokiranjem, zavrnitvijo ali jasno izrečenim »ne«. Govornika pa opozorita, da je vedenje le posledica meje, ne meja sama. Meja pomeni sposobnost razlikovanja med sabo in drugim, med lastnimi občutki in tujimi zahtevami, med odnosom in zlitjem. Kadar notranja meja ni stabilna, jo človek nadomešča z obrambo: z rezanjem odnosov, togostjo, razglašanjem pravil ali moralno razglasitvijo drugega za »toksičnega«. Poseben poudarek je na tem, da meja ni ukaz drugemu, ampak zaveza sebi. Zrela meja ni zid, temveč membrana: omogoča bližino, ne da bi se človek v njej izgubil. Zato prava težava ni reči »ne«, ampak prenesti posledice tega »ne« — krivdo, strah pred izgubo, sram ali razočaranje drugega. 3. Ključne točke Meja ni vedenje, ampak notranja razmejenost, iz katere vedenje šele izhaja. Glasno in ponavljajoče se postavljanje meja je pogosto znak njihove šibkosti, ne moči. Zrela meja je fleksibilna: človek ne gre v vsako bitko, vendar pri bistvenem zdrži. Najtežja meja ni vedno do drugega, ampak do lastne fantazije, da se bo drugi končno spremenil. 4. Najboljši citati "Zrel človek nima mej, ampak je razmejen." – dr. Andreja Pšeničny "Zid, ki ga moraš vsako jutro postaviti znova, ni zid, je obred." – Iztok Prosen "Meja zavezuje mene, ne drugega." – dr. Andreja Pšeničny "Želiš si lahko samo tisto, kar ni ti." – Iztok Prosen

See All (117)

About

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

Information

  • Creator
    Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • Years Active
    2024 - 2026
  • Episodes
    117
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © 2024
  • Show Website
    Diskretni šarm drznosti

You Might Also Like