Diskretni šarm drznosti

Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • 5.0 (1)
  • Relationships

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

  1. 6d ago

    Živeti po Svojih Pravilih

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, pojasnjuje razliko med avtonomnostjo, samovoljo, samozadostnostjo in konformizmom. Posebej se posveča mejam, varni navezanosti, notranjim pravilom ter sposobnosti sodelovanja brez izgube sebe. Iztok Prosen temo odpira skozi vprašanja notranjega sodnika, krivde, privlačnosti drznosti in razvojnega pomena upora. Poudari tudi dvom kot pomemben znak zrelosti. 2. O epizodi Epizoda razgrne, kaj se lahko skriva za frazo »živim po svojih pravilih«. Pri avtonomnosti človek ravna iz lastnih, premišljenih vrednot, vendar ostaja v stiku z drugim in sprejema posledice svojih odločitev. Pri samovolji svojo željo razglasi za pravico, tuje meje pa doživlja kot oviro, napad ali zahtevo po podreditvi. Ključna razlika se pokaže v odnosu do drugega človeka. Avtonomen človek prenese nestrinjanje, se zna pogajati, prilagoditi in podvomiti tudi o lastni presoji, ne da bi ob tem izgubil sebe. Samovoljen človek pa praviloma vztraja v gotovosti, da ima prav, in pravila razume kot nekaj, kar zavezuje predvsem druge. Osrednje vprašanje epizode zato ni, ali živimo po svojih pravilih, ampak ali ta pravila dopuščajo tudi drugega človeka. 3. Ključne točke Avtonomnost ni življenje brez omejitev. Pomeni, da človek sam oblikuje svoja načela, sprejema njihove posledice in jih upošteva tudi takrat, ko ga nekaj stanejo. Preizkus zrelosti je odnos do tuje meje. Ni dovolj, da znamo sami reči »ne«. Pomembno je, ali prenesemo, da ga izreče tudi drugi, ne da bi ga kaznovali, razvrednotili ali izbrisali iz odnosa. Fleksibilnost ni popuščanje. Zrele meje so trdne tam, kjer varujejo temeljne vrednote, in dovolj prožne tam, kjer je mogoč dogovor. Dvom je del avtonomnosti. Zrel človek lahko preveri lastno presojo, prizna zmoto in spremeni odločitev. Popolna gotovost je pogosto bliže fantaziji vsemogočnosti kot samostojnosti. 4. Najboljši citati »Odločilno znamenje avtonomnega pravila je, da zavezuje tudi mene.« – dr. Andreja Pšeničny »Samovoljen človek se počuti podrejenega, če ni samo po njegovo.« – dr. Andreja Pšeničny »Avtonomnost pomeni tudi to, da znam biti omejen in še vedno ostati v odnosu.« – Iztok Prosen »Svoboda ni v tem, da nas nič ne veže. Svoboda je v tem, da sami izberemo, kaj nas bo vezalo, in pri tem tudi ostanemo.« – Iztok Prosen »Kdor v sebi nima prav nobenega dvoma, je največkrat slep prav tam, kjer misli, da najbolj jasno vidi.« – Iztok Prosen

  2. Jul 4

    Zakaj Meja ne Zdrži

    1. Govornika V epizodi Iztok Prosen in dr. Andreja Pšeničny razmišljata o mejah iz psihoterapevtske in razvojno-analitične perspektive. Razlikujeta med popularnim razumevanjem meja kot zunanjega dejanja in strokovnim razumevanjem meje kot notranje osebnostne strukture. 2. O epizodi Epizoda pokaže, da meja ni predvsem nekaj, kar rečemo drugemu, ampak nekaj, kar zdržimo v sebi. Popularni govor o mejah jih pogosto enači z odmikom, blokiranjem, zavrnitvijo ali jasno izrečenim »ne«. Govornika pa opozorita, da je vedenje le posledica meje, ne meja sama. Meja pomeni sposobnost razlikovanja med sabo in drugim, med lastnimi občutki in tujimi zahtevami, med odnosom in zlitjem. Kadar notranja meja ni stabilna, jo človek nadomešča z obrambo: z rezanjem odnosov, togostjo, razglašanjem pravil ali moralno razglasitvijo drugega za »toksičnega«. Poseben poudarek je na tem, da meja ni ukaz drugemu, ampak zaveza sebi. Zrela meja ni zid, temveč membrana: omogoča bližino, ne da bi se človek v njej izgubil. Zato prava težava ni reči »ne«, ampak prenesti posledice tega »ne« — krivdo, strah pred izgubo, sram ali razočaranje drugega. 3. Ključne točke Meja ni vedenje, ampak notranja razmejenost, iz katere vedenje šele izhaja. Glasno in ponavljajoče se postavljanje meja je pogosto znak njihove šibkosti, ne moči. Zrela meja je fleksibilna: človek ne gre v vsako bitko, vendar pri bistvenem zdrži. Najtežja meja ni vedno do drugega, ampak do lastne fantazije, da se bo drugi končno spremenil. 4. Najboljši citati "Zrel človek nima mej, ampak je razmejen." – dr. Andreja Pšeničny "Zid, ki ga moraš vsako jutro postaviti znova, ni zid, je obred." – Iztok Prosen "Meja zavezuje mene, ne drugega." – dr. Andreja Pšeničny "Želiš si lahko samo tisto, kar ni ti." – Iztok Prosen

  3. Jun 28

    Kdo je Toksičen?

    1. Govornika V epizodi nastopata Iztok Prosen, skupinski terapevt, in dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. Pogovarjata se o izrazu toksičen: zakaj je postal tako razširjen, kaj z njim ljudje poskušajo povedati in zakaj je strokovno ter relacijsko pogosto problematičen. 2. O epizodi Epizoda razgrne, da izraz toksičen ni klinična diagnoza, temveč metafora, ki je iz jezika samopomoči prešla v vsakdanjo govorico. Govornika pokažeta, da beseda pogosto ne opisuje odnosa, ampak ga obsodi. Namesto da bi razlikovali med nasiljem, manipulacijo, frustracijo, mejo, konfliktom, projekcijo ali lastno udeležbo v odnosu, vse združimo v eno samo oznako. Andreja opozori, da izraz deluje kot laično diagnosticiranje: drugi je razglašen za problem, tisti, ki govori, pa ostane zunaj analize. Iztok doda, da je lahko beseda včasih tudi prvi neroden poskus, da človek poimenuje občutek zastrupljenosti, ujetosti ali notranje kontaminacije. Težava nastane, ko ta oznaka postane zadnja beseda in nadomesti mišljenje. Pomemben del epizode je razlika med resnično škodljivimi odnosi in običajnim nelagodjem v odnosih. Ni vsak konflikt zloraba. Ni vsaka frustracija strup. In ni vsaka meja znak toksičnosti. 3. Ključne točke »Toksičen« ni strokovni pojem. Stroka uporablja natančnejše izraze: čustvena zloraba, manipulacija, nadzor, projektivna identifikacija, travmatska vez, patološki narcisizem, mejna struktura ali psihopatska organizacija. Beseda pogosto ustavi mišljenje. Ko nekoga označimo za toksičnega, se pogosto izognemo vprašanju, kaj se v odnosu dejansko dogaja in kakšen je naš delež v tej dinamiki. Neprijetno ni nujno toksično. Meja, frustracija, kritika ali razlika še niso dokaz škodljivega odnosa. Včasih nas drugi ne zastruplja, ampak nas samo ne gratificira. Boljše vprašanje je: kaj se v odnosu dogaja? Namesto oznake je koristneje raziskati, kje nastaja stiska, kaj se ponavlja, kaj je projekcija, kaj obramba, kaj manipulacija in kaj meja. 4. Najboljši citati "Toksičen je strupena beseda, ki ljudem omogoči, da odnos obsodijo, ne da bi ga razumeli." – dr. Andreja Pšeničny "Včasih v resnici rečem: v tebi je vse tisto, česar v sebi ne prenesem." – Iztok Prosen "Ko ne dovolimo drugemu, da ruši naše meje, smo lahko prav zaradi svoje stabilnosti označeni kot toksični." – dr. Andreja Pšeničny "Strup ni v drugem, strup je v tem, kako se dva ujameta v tisti točki, kjer se dve rani srečata." – Iztok Prosen

  4. Jun 20

    Ambivalenca - lepo ime notranjega kaosa

    1. Govornika V epizodi se pogovarjata dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt. Tema pogovora je ambivalenca — stanje, ko do iste osebe, odnosa, odločitve ali dela sebe hkrati čutimo nasprotne občutke: ljubezen in jezo, željo in strah, privlačnost in odpor. 2. O epizodi Epizoda razjasni, da ambivalenca ni isto kot neodločenost. Ne gre za to, da ne vemo, kaj izbrati, temveč za to, da sta dva nasprotna pola hkrati psihično resnična in pomembna. Iztok Prosen ambivalenco razloži kot pomemben razvojni dosežek: zrelost pomeni, da človek zmore isto osebo doživljati celovito, ne samo kot dobro ali slabo. Iz tega izhajajo odgovornost, skrb, popravljanje odnosov in sposobnost, da odnos ne razpade ob prvi frustraciji. Dr. Andreja Pšeničny temu postavi ostro kontratezo: ambivalenca je lahko tudi jezikovni prevod nečesa bolj neznosnega — nespecifične »bele tesnobe«, nemoči, agresije ali strahu, ki še nimajo jasnega imena. V tem smislu so »mešani občutki« včasih kulturno sprejemljiv način, kako ublažimo nekaj, česar v sebi še ne zmoremo neposredno misliti. Epizoda pokaže tudi, kako se ambivalenca kaže v partnerskih odnosih, pri navezanosti, ljubosumju, nadzoru, samosabotaži, odnosu do staršev in žalovanju. Ključno opozorilo je, da ambivalence ne smemo zamenjati z izgovorom za vztrajanje v škodljivem odnosu. 3. Ključne točke Ambivalenca ni patologija. Problem nastane šele takrat, ko človek nasprotnih občutkov ne zmore prenašati, misliti ali povezati v celoto. V odnosih se ambivalenca pogosto razdeli med partnerja: eden prevzame potrebo po bližini, drugi potrebo po avtonomiji, nato pa se prepirata, kot da gre za dve različni osebnosti, ne za dva pola istega odnosa. Samosabotaža pogosto nastane tam, kjer uspeh, bližina ali svoboda prebudijo strah pred spremembo stare podobe sebe. Zrelost ni odsotnost jeze, odpora ali temnih občutkov. Zrelost je sposobnost, da jih človek ne spremeni takoj v dejanje, identiteto ali dokončno sodbo o drugem. 4. Najboljši citati »Ambivalenca sama po sebi ni patologija. Klinični problem nastane takrat, ko je človek ne zmore misliti, prenašati ali povezati v celovito sliko.« – Iztok Prosen »Ambivalenca ni isto kot neodločenost. Pri ambivalenci oba pola nosita resnično psihično težo.« – Iztok Prosen »Včasih so 'mešani občutki' samo družbeno sprejemljivo ime za nekaj, česar v sebi še ne znamo neposredno prenesti.« – dr. Andreja Pšeničny »Zrelost ni odsotnost težkih občutkov. Zrelost je, da jih ni treba takoj spremeniti v dejanje, identiteto ali dokončno sodbo o drugem.« – dr. Andreja Pšeničny

  5. Jun 13

    Čustveno Nedostopni Partnerji in Starši

    1. Govornika V epizodi govorita dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski terapevt. Brezbrižnost obravnavata razvojno, partnersko in družbeno: kot posledico zgodnjih odnosov, kot dinamiko v partnerstvu in kot širši kulturni vzorec neodzivnosti. 2. O epizodi Epizoda raziskuje, kako čustvena neodzivnost staršev oblikuje otrokovo doživljanje lastne vrednosti. Otrok brezbrižnosti ne razume kot omejitve starša, temveč jo ponotranji kot občutek, da njegovi občutki niso pomembni. V partnerskih odnosih govornika razlikujeta med brezbrižnostjo kot obrambo, kot nadzorom, kot obliko kaznovanja in kot tiho agresijo. Posebej opozorita, da razumevanje partnerjeve rane ne sme postati opravičilo za ostajanje v odnosu, ki nas poškoduje. Epizoda brezbrižnost razširi tudi na družbo: na učinek opazovalca, digitalno otopelost in kulturo, ki distanco pogosto zamenjuje za zrelost. Nasprotje brezbrižnosti ni drama, ampak notranji mir: zmožnost, da nas drugi doseže, ne da bi nas to razgradilo. 3. Ključne točke 1.    Brezbrižnost otroku sporoči, da njegov notranji svet nima teže. 2.    V partnerstvu je ključno vprašanje, čemu brezbrižnost služi: obrambi, nadzoru, kaznovanju ali agresiji. 3.    Razumevanje izvora brezbrižnosti ne pomeni, da moramo njene posledice prenašati. 4.    Notranji mir ni hladnost, ampak sposobnost ostati odziven, prisoten in čustveno nosilen. 4. Najboljši citati "Če moraš samega sebe ves čas prepričevati, da je vse v redu, potem verjetno v odnosu ni vse v redu." – dr. Andreja Pšeničny "Če nekomu rečeš, da te nekaj boli, pa si zato razglašen za preobčutljivega, je normalna odzivnost pravzaprav že patologizirana." – dr. Andreja Pšeničny "Brezbrižnost ne pusti dogodka. Pusti praznino. In praznino je zelo težko dokazati." – Iztok Prosen "Sočutje do izvora je ena stvar. Ostati v škodi pa je nekaj čisto drugega." – Iztok Prosen "Danes nismo nujno bolj brezbrižni kot nekoč. Sodobna družba je brezbrižna drugače." – dr. Andreja Pšeničny "Zelo urejeno okolje je lahko psihično popolnoma brezčutno." – Iztok Prosen

  6. Jun 3

    Nedosegljivi Človek

    1. Govornika V epizodi se pogovarjata Iztok Prosen, skupinski terapevt in dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. Nadaljujeta razmislek o brezbrižnosti, tokrat predvsem skozi njene sodobne, navidezno urejene in družbeno nagrajene oblike.. 2. O epizodi Drugi del epizode o brezbrižnosti razčleni njene manj očitne, a pogosto družbeno nagrajene oblike. Govornika pokažeta, da brezbrižnost ni vedno hladna in odrezana; lahko je tudi urejena, vljudna, funkcionalna in uspešna. Takšna drža se lahko skriva za lažnim selfom, navidezno samozadostnostjo ali instrumentalnim odnosom do drugih. Epizoda razlikuje med narcistično, shizoidno in psihopatsko obliko brezbrižnosti ter pojasni, kdaj gre za obrambo pred ranljivostjo in kdaj za globlji strukturni primanjkljaj. Posebej pomembna je razlika med neodzivnostjo, kjer drugi človeka sploh ne doseže, in brezobzirnostjo, kjer je drugi zaznan, vendar obravnavan kot sredstvo, ovira ali predmet. V zaključku se pogovor premakne k brezbrižnosti do sebe: k nezmožnosti registrirati lastno utrujenost, bolečino, potrebo ali ranjenost. Govornika pokažeta, da se ta oblika pogosto kaže kot moč, disciplina ali zdržljivost, v resnici pa lahko pomeni, da je človek ponotranjil odnos, v katerem njegova notranjost ni imela pomena. 3. Ključne točke Brezbrižnost ni vedno očitno hladna. Ena najnevarnejših oblik je lahko prav lepo urejena, funkcionalna in družbeno uspešna brezbrižnost, ki jo kultura pogosto nagrajuje kot profesionalnost, treznost ali neodvisnost. Neodzivnost in brezobzirnost nista isto. Pri neodzivnosti drugi sploh ne pride v notranje polje človeka; pri brezobzirnosti je zaznan, vendar le kot stvar, sredstvo ali ovira. Razlika ni v tonu, temveč v tem, ali je drugi priznan kot oseba. Navidezna samozadostnost ni nujno zrel notranji mir. Pri shizoidni strukturi je lahko »nikogar ne potrebujem« zaščitni umik pred bližino, ki je doživeta kot nevarnost, ne pa izraz resnične svobode. Brezbrižnost do sebe je pogosto skrita pod videzom moči. Človek, ki ne registrira lastne utrujenosti, bolečine ali potrebe, ni nujno zrel in discipliniran; lahko le ponavlja odnos, v katerem njegova notranjost nekoč ni imela pomena. 4. Najboljši citati "Patologija ne deluje kot patologija; deluje kot uspeh." – dr. Andreja Pšeničny "Razlika je v tem, ali svoj jaz doživljaš kot svoje bogastvo ali kot svojo sramoto." – dr. Andreja Pšeničny "Mi ne žalujemo za tistim, kar nas je prizadelo, ampak za tistim, zaradi česar smo sploh vstopili v neko relacijo." – dr. Andreja Pšeničny "Ugasniti je mogoče samo luč, ki je nekoč gorela." – Iztok Prosen "Človek misli, da je neodvisen, v resnici pa je sam zapustil samega sebe." – Iztok Prosen

  7. Jun 1

    Brezbrižnost kot Navidezna Zrelost

    1. Govornika V epizodi nastopata Iztok Prosen in dr. Andreja Pšeničny. Pogovor vodita iz psihodinamske in odnosne perspektive ter brezbrižnost obravnavata kot pojav, ki ga je treba natančno razločiti od notranjega miru. Dr. Andreja Pšeničny posebej poudari razlikovanje med različnimi oblikami brezbrižnosti: akutno obrambno brezbrižnostjo, karakterno utrjeno brezbrižnostjo in brezbrižnostjo, ki izhaja iz globljih strukturnih primanjkljajev. Iztok Prosen pogovor usmerja v odnosno in praktično razumevanje tega pojava: kaj brezbrižnost naredi človeku, kaj naredi odnosu in zakaj jo sodobna kultura pogosto napačno prodaja kot moč ali zrelost. 2. O epizodi Epizoda razpira brezbrižnost kot obrambno ali strukturni  psihično držo, ki je ponavadi  napačno razumljena kot zrelost, neodvisnost ali notranji mir. Sogovornika pokažeta, da brezbrižnost večinoma ni znak svobode, ampak način zaščite pred ranljivostjo, razočaranjem, zavrnitvijo ali priznanjem, da nam je nekdo pomemben. Osrednji poudarek epizode je razločevanje: notranji mir pomeni, da človek čuti, vendar ga čustvo ne razgradi; brezbrižnost pa pogosto pomeni, da je stik s čutenjem že zmanjšan ali prekinjen, ker ga človek ne zmore zdržati. V tem smislu brezbrižnost ni odsotnost problema, ampak lahko postane simptom, obramba ali celo del osebnostne strukture. Pogovor pokaže tudi ceno dolgotrajne brezbrižnosti. Ko človek izklaplja bolečino, postopoma ne izgublja samo bolečine, ampak tudi živost, željo, mehkobo, radovednost in zmožnost pristnega odnosa. Zato epizoda brezbrižnost postavi v širši odnosni kontekst: kot vprašanje bližine, odgovornosti, krivde, popravljanja odnosa in sposobnosti, da drugega ne izbrišemo takrat, ko nas prizadene. 3. Ključne točke Brezbrižnost ni notranji mir. Notranji mir pomeni, da človek čuti in ostane povezan. Brezbrižnost pa pogosto pomeni, da se je od čutenja, potrebe ali pomena drugega že umaknil. Brezbrižnost varuje pred ranljivostjo. Njena osnovna funkcija je zaščita pred tem, da bi si priznali: nekdo mi pomeni, lahko me prizadene, lahko ga izgubim, lahko sem odvisen od njegovega odziva. Ni vsaka brezbrižnost enaka.  Lahko je trenutna obramba pri sicer čustveno razvitem človeku, lahko postane trajen karakterni slog, lahko pa kaže na globlji primanjkljaj v zmožnosti čutenja, navezanosti ali empatije. Cena brezbrižnosti je izguba živosti. Kdor dolgo izklaplja bolečino, ne more izklopiti samo bolečine. Sčasoma se zmanjša tudi dostop do veselja, želje, bližine, skrbi in zadovoljstva. 4. Najboljši citati "Brezbrižnost in notranji mir nista ista stvar. Mir pomeni, da nekaj čutim, pa me to ne razgradi." – dr. Andreja Pšeničny "Osnovna vloga brezbrižnosti je zaščita pred priznanjem ranljivosti za drugega." – dr. Andreja Pšeničny "Če dolgo uporabljaš brezbrižnost kot zaščito, se skrči tudi sposobnost za veselje, radovednost, mehkobo in željo." – Iztok Prosen "Zrelost je nasprotna od brezbrižnosti, ker pomeni, da zmoremo skrbeti za drugega, priznati, da nam je pomemben, in prevzeti odgovornost, kadar ga prizadenemo." – Iztok Prosen

  8. May 23

    Nemoč

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny je psihologinja in psihoterapevtka, ki nemoč razčleni kot psihodinamski, razvojni in odnosni pojav. Posebej se osredotoča na razliko med objektivno nemočjo in psihološkim občutkom nemoči. Iztok Prosen je skupinski psihoterapevt, ki temo odpira skozi relacijsko in izkustveno perspektivo. Poudarja, da nemoč ni le stanje, v katerem človek nečesa ne more narediti, temveč trenutek, ko izgublja stik s sabo, z mišljenjem, željami in notranjo oporo. 2. O epizodi Epizoda obravnava nemoč kot psihološki, razvojni in odnosni pojav. Govornika razlikujeta med objektivno nemočjo, kjer človek zares nima vpliva na izid, in občutkom nemoči, ki se lahko pojavi tudi takrat, ko možnost vpliva še obstaja. Posebej poudarita, da sprejeti realno omejitev ni isto kot kapitulirati: zrela drža pomeni, da človek ne more vedno spremeniti situacije, lahko pa ohrani lastno presojo in odgovornost za svoj odziv. Razprava pokaže tudi, da nemoč pogosto nastaja v odnosih in se v njih vzdržuje. Lahko postane oblika odvisnosti, način priklica zaščitništva ali celo prikrita oblika nadzora nad drugim. Osrednje vprašanje epizode zato ni le, kdaj smo nemočni, temveč kaj z nemočjo naredimo: ali ob njej izgubimo stik s sabo ali pa prav v njej ohranimo notranjo svobodo. Človek je lahko objektivno nemočen in hkrati notranje svoboden, če ohrani zmožnost presoje, odgovornosti in stika s sabo. 3. Ključne točke 1. Nemoč ni en sam pojav. Razlikovati je treba med objektivno nemočjo, kjer vpliva zares ni, in psihološko nemočjo, kjer vpliv obstaja, vendar ga človek ne uporabi. 2. Sprejeti omejitev ni isto kot kapitulirati. Zrela pozicija pomeni, da človek sprejme realnost, hkrati pa ohrani notranjo avtonomijo: še vedno presoja, izbira in določa svoj odziv. 3. Nemoč ima lahko sekundarne koristi. Lahko zmanjša napetost, razbremeni odgovornosti, prikliče skrb drugega ali omogoči odvisnost. Prav zato se je človek včasih oklepa, čeprav ga dolgoročno osiromaši. 4. V odnosih je nemoč lahko tudi oblika moči. Nekdo lahko svojo nemoč uporablja za nadzor drugega, drugi pa lahko drugega aktivno potiska v nemoč z razvrednotenjem, gaslightingom ali postopnim odvzemom avtonomije. 4. Najboljši citati "Predaja brez kapitulacije pomeni, da sprejmemo omejitev kot dejstvo, a ohranimo sposobnost lastne presoje." – dr. Andreja Pšeničny "Nemoč ni samo čustvo ali dejstvo, ampak tudi napad na sposobnost mišljenja." – Iztok Prosen "Dober odnos ti pomaga, da sebe bolje slišiš. Slab odnos ti pomaga tako, da sebe počasi zbrišeš." – Iztok Prosen "Svoboda ni odsotnost omejitev, ampak pozicija, iz katere z omejitvami stojimo." – dr. Andreja Pšeničny

See All (111)

About

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

Information

  • Creator
    Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • Years Active
    2024 - 2026
  • Episodes
    111
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © 2024
  • Show Website
    Diskretni šarm drznosti

You Might Also Like