Mnogo hrupa za nič

Mnogo hrupa za nič

Radoznala človečnjaka razmišljata o zagatah enaidvajsetega stoletja in sodobnike vabita, da družno zafilozofiramo o večno vsakdanjih vprašanjih. Z vami sta Primož Vidovič, filozof, esejist in kantavtor, in Aljoša Toplak, filozof, filmar in pisatelj

  1. Apr 23

    Ali smo digitalno zasvojeni? • Gost: Rok Gumzej

    Ta devetnajsta epizoda, v kateri se z Rokom Gumzejem, svetovalcem Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, o digitalni zasvojenosti razgovorimo. Ta opis najverjetneje berete na telefonu, nemara že zjutraj, trenutek po tem, ko ste se zbudili. Podkast boste morda poslušali, medtem ko boste čakali na avtobus ali celo sedeli na straniščni školjki. Vprašanje je, če boste zdržali do konca. Bržda boste že kmalu preklopili na naslednjo objavo, ki bo vznemirljivejša. Ključno je, da se dopaminski krogotok, ki nas ohranja v navideznem pogonu, ne ustavlja. V digitalnem svetu zato jemo, v njem spimo, od njega živimo. Prepričani smo, da digitalnih naprav ne potrebujemo, a brez njih več nikamor ne gremo. Prepričani smo tudi, da jih lahko kadarkoli odložimo – čeprav jih potem seveda ne. Ali smo z njimi zasvojeni? Kdaj prestopimo meje? Zakaj je naša možganovina za njihov mik in čar tako dovzetna in v kolikšni meri smo si za to sami krivi? Kako se jim upreti in kdaj ter pri kom poiskati pomoč? So digitalne naprave Huxleyjeva soma, s katero nas pitajo tehnološki fevdalci, da bi umolknili, ali pa tudi ta problem, tako kot po Pascalu vsi drugi, izhaja le iz človekove nezmožnosti, da bi sedel v tišini? Pri Roku Gumzeju, svetovalcu Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, sta zbiralca modrih misli poiskala diagnozo svojih lastnih in občečloveških digitalnih navad. Preskrbljeni s potico matere Toplak so zgrabili digitalnega bika za roke in kar dve uri zdržali, ne da bi mu klonili, dolgčas pa izkoristili za plodovit razgovor.

  2. Mar 20

    Ali stari svet umira? • Gost: Muanis Sinanović • Ep. 18

    Ta osemnajsta epizoda podkasta, v kateri se z Muanisom Sinanovićem, esejistom, kritikom in pesnikom, o tem, “Ali stari svet umira?”, razgovoriva. Stari svet umira, na njegovem pogorišču pa lomastijo pošasti. Po drugi svetovni vojni se je zdelo, da je ni ovire, ki je socialna, liberalna demokracija, pobratena s kapitalizmom, ne bi mogla premagati, da sta vsesplošna blaginja in svetovni mir samo še vprašanji časa. Potem so prišle krize, ena za drugo, in samozavestni Zahod spravile na kolena. Silaki danes spet terorizirajo šibkejše, imperialistom se vsem na očeh cedijo sline pred surovinami nekdaj tretjega sveta, fašisti pa so sneli ovčje kožuhe in tulijo brez srama. Važno je, kdo je močnejši, kdo zvitejši, predvsem pa bogatejši. Namesto na koncu zgodovine smo se tako znašli na njenem začetku. Kako smo se na tej točki (zopet) znašli in kdo nas je do nje privedel? Kaj je tisto, kar neti krize sveta, gospodarska ali duhovna revščina? Bodo smrt fašizmu prinesle aktualne volitve, ali je potrebno to igro oligarhičnih interesov v izhodišču zavrniti? Kako upanje na revolucijo ohranjati, ko pa se v času histeričnega drhaljenja vsak krik zdi zgolj kot še več hrupa za nič? In na kakšne vrednote se pri tem ozirati – ko pa so vrednote same zakrnele? Muanisa Sinanovića sta človečanska razbojnika ugrabila na festivalu Odprti horizonti in ga v Kličkovi kleti Gostilne Pri treh ribnikih pod nič stopinj celzija zasliševala, vse dokler ni izdavil poslednje skrivnosti historičnega materializma. Hipotermiji so se izognili, kapilare idejne propagacije pa uspešno razširili.

  3. Feb 19

    Kako (ne) izgoreti? • Gost: Aljoša Bagola

    Ta sedemnajsta epizoda, v kateri se z Aljošo Bagola o izgorelosti in samopomoči pomenimo. Naročite se na podkast in prejemajte redna obvestila o novih epizodah. Nekoč so izgorevali pomembni odločevalci in šefi vélikih podjetij. Danes lahko “menedžerska bolezen” kadarkoli prizadene kogarkoli, ki pozabi, kako reči ‘Ne!”. Po vatlih gospodarstva, ki produktivnost meri po količini dela, ne po kakovosti, in delavnost po zaposlenosti, ne po učinku, nikoli nismo dovolj in vsak “ne” je lahko “ne” preveč. Če nas že ne pestijo delodajalci, pa nas v stanju pripravljenosti ohranjajo tehnološki pripomočniki, ki jih je skoraj tako groza, da bi se od njih odklopili, kot dobrodušne samaritane na policah knjižničnih novosti skrbi za našo duševno blagostanje. Kajti kdo nam bo pri požaru pomagal, če si ne bomo pomagali “sami”? Ampak kaj izgorelost sploh je – kako se čuti, kako prepozna? Je “samo” v našah glavah ali lahko pregori tudi telo? Kdaj naj poiščemo pomoč in kdo nam jo lahko ponudi? Je pomembnejša izkušenost pomočnika na lastni koži, njegovo znanje in strokovnost ali nemara njegov značaj? Dasiravno je samo nekaj ur pozneje ptujskemu življu predaval o moči “Ne”-ja, je Aljoša Bagola, kreativec extraordinaire in avtor vrste samopomočniških uspešnic, rekel dobrodušni “Da” vabilu ptujskega radoznanskega oddelka v prvo epizodo tretje sezone podkasta. Sedevši v varno zavetje Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, so ob kapljici rujnega kofeina tuhtali, kako prositi srečo in kako morda ne.

  4. 11/20/2025

    Ali lahko zaupamo znanosti? • Gosta: Zarja Muršič & Sašo Dolenc

    Še pred nekaj leti smo bili prepričani, da sta znanje in moč eno. Epidemijo in nekaj populizmov pozneje se je razsvetljensko podvzetje, ki je z izobrazbo in znanostjo želelo osvoboditi človeka in obvladati svet, znašlo na resni preizkušnji. Njegov moto, naj si človek drzne samostojno misliti, je namreč slonel na predpostavki, da to tudi zmore in da si to želi. Toda medtem ko je znanost v svojih prizadevanjih učinkovitejša kot kadarkoli, se ljudje raje zatekajo v zatočišče vraževerja in zarotniških teorij. Ob vsaki katastrofi nam znanstveniki velikodušno ponujajo roko in obljubljajo rešitev za vsako težavo. A mnogi se bojijo, da nas bolj kot v Novo Atlantido vodijo v Krasni novi svet. Ali je znanost namreč res vredna zaupanja in zakaj neki? Kaj je tisto, kar ji daje moč, in kje so njene šibkosti? Kako jo predstavljati v javnosti in kako braniti pred napadi? Ali se res popravlja sama od sebe, ali pa je vendarle potrebna tudi zunanje kritike – in ali je te pripravljena sprejeti? Ali je znanosti res treba samo zaupati, ali pa moramo nemara vanjo tudi verovati? Pristaša samostojne rabe uma, Primož Vidovič in Aljoša Toplak, sta se med policami Glazerjeve knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor srečala z znanstvenima sporazumnikoma, dr. Zarjo Muršič in dr. Sašom Dolencem, da bi raziskala, kako znanost razumeti in kako sporazumevati. Grla so bila tokrat sicer suha, zato pa je bila toliko bolj potešena radovednost. 00:00:00 Začetek 00:00:39 — Znanstveno misijonarstvo ali manipulacija 00:01:00 — Ali smo ljudje sploh racionalna bitja 00:01:11 — Ideološki boj enakovrednih strani? 00:02:03 — Predstavitev gostov 00:05:26 — Zakaj sta se posvetila komunikaciji znanosti 00:08:51 — Ali je komunikacija znanosti razvit poklic 00:12:38 — Kaj je komunikacija znanosti 00:13:27 — Kako laiku razložiti, zakaj je znanost zanesljiv vir informacij 00:14:09 — Vzpon znanosti 00:19:47 — Raznolikost znanstvene skupnosti 00:20:49 — Nezaupanje v znanost 00:23:09 — Zaupanje v znanost vs. v znanstvenika 00:24:52 — Znanstveni elitizem 00:25:59 — Tribalizem 00:26:32 — Scientizem 00:27:18 — Nezaupanje v znanost zaradi nerealnih obljub 00:28:13 — Vloga politike pri grajenju zaupanj v znanost 00:28:58 — Uspešnost znanosti med epidemijo 00:30:53 — Občanska znanost 00:33:27 — Kako znanosti približati nezaupljivcem 00:33:43 — Izobraževanje vs. zgled 00:36:09 — Znanstvena izobrazba vs. golo preživetje 00:36:39 — Nedoumljivost znanstvenih predmetov 00:38:05 — Možnost racionalne razprave z zarotniki 00:42:30 — Znanstveno influenserstvo 00:42:51 — Pokrovitelji 00:45:07 — Nedemokratičnost znanstvenega elitizma 00:45:51 — Avtoritarnost znanost vpričo nezaupanja 00:46:11 — Izobrazba vs. sprememba vedenja 00:47:14 — Ali znanost manipulira ljudi 00:47:31 — Zaupanje v znanstvene avtoritete 00:48:34 — Posredno legitimiziranje zarotniških avtoritet 00:49:47 — Problem psevdoznanosti 00:51:15 — Naloga države pri informiranju in dezinformiranju 00:53:06 — Znanstveno misijonarstvo ali manipulacija 00:54:03 — Ali smo ljudje sploh racionalna bitja 00:54:14 — Ideološki boj enakovrednih strani? 00:55:28 — Znanstveni elitizem spodbuja neželeno polarizacijo 00:55:55 — Znanost kot najboljši način spoznavanja sveta 00:57:01 — Ali je scientizem res zvest duhu razsvetljenstva 00:57:29 — Možnost sodelovanja v znanstvenem diskurzu 00:58:37 — Ni nujno, da državljani sledijo znanosti 00:59:00 — Zanesljivost znanosti glede na spremenljivost 00:59:19 — Znanost vs. religiozne resnice 01:01:46 — Kako dokazati superiornost znanstvene resnice 01:01:57 — Razširjevalci dezinformacij 01:03:18 — Ali zaupamo v racionalnost ljudi 01:05:49 — Znanost mora priznavati napake 01:06:17 — Vloga šolskega sistema 01:07:17 — !pregled kamer 01:09:08 — Kako izboljšati izobraževanje 01:11:34 — Ali sta izobrazba in inteligenca dovolj za zaupanje v znanosti 01:12:50 — Nezadostnost razsvetljenskega modela

  5. 10/07/2025

    Ali so športniki junaki našega časa? | "77: Osrečenost v času Luke Dončića" (P. Repar)

    Že, da po svetu divjajo vojne, da je politika sprijena do obisti, gospodarstvo in zdravstvo pa sta v razsulu – a na koncu dneva so tu športna poročila. Vsesplošni krizi navkljub nas vedno znova navdajo z upanjem za človeško vrsto. Ni je teme, ki bi Slovence zedinila zanesljiveje kot ravno šport. Športniki so naši junaki, naši ambasadorji, malodane odrešeniki. Narodov Dončiće, Pogačarjev in Mazejevih postavljajo na svetovni zemljevid, mladino pa nazaj na igrišča. V času, ko smo vsi samo še koleščki v sistemu, tudi tiste, ki se s športom ukvarjamo samo z varne, neprepotene razdalje, bodrijo, da se s trudom daleč pride in da za dežjem porazov vselej posije sonce. Toda ali je družbeni pomen športa res sorazmeren z njegovim prispevkom k družbeni blaginji? Ali gre samo za nedolžen užitek ob dobri igri, ali pa nemara za škodljivo tekmovalnost? A spodbuja zdrav skupnostni čut oziroma zgolj podpihuje nacionalizem? In navsezadnje – kaj šport sploh je in zakaj ga že od grškega pamtiveka tako slavimo?Nekega deževnega kimavca se bledična vedoželjneža spustita v klet ptujskega Muzikafeja za gostilniško debato o športu, ki je športna vsaj po duhu, če že ne po gibljivosti. Ob tem se zahvalita svojemu tokratnemu pokrovitelju, založbi KUD Apokalipsa, in ocenita njeno zadnjo izdajo, knjigo Primoža Reparja, “77: Osrečenost v času Luke Dončića”.# PokroviteljKUD Apokalipsa (https://apokalipsa.si)# Zahvala za gostoljubjeDom kulture Muzikafe (https://www.muzikafe.si)# Kazalo00:00:00:00 Začetek00:00:27:26 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:04:20:11 Pregled tem00:05:16:26 Ali so športniki junaki našega časa00:09:05:06 Športni uspehi promovirajo državo00:13:47:28 Kakšno vlogo igra šport v najinih življenjih00:14:34:17 Telovadba v šoli00:16:55:17 Zadržanost glede kulta športa00:18:01:29 Militarizem in šport00:18:39:22 Kaj je šport00:19:58:10 Šport = organizirana oblika tekmovalne igre00:27:32:09 Ugodje ob gledanju športa00:29:32:11 Zakaj se radi igramo00:32:04:26 Zgradba in zgodba športa00:33:50:29 Gledanje športa kot posredno igranje00:36:00:18 Prvinsko ugodje ob igri in športu00:36:25:12 Šport kot trenje med pravili in svobodo00:39:13:05 Intersubjektivnost športnih pravil00:40:52:08 Kako nastanejo športna pravila00:47:20:12 Implicitna pravila športa00:50:26:18 Pokrovitelji00:55:00:12 Usvajanje športne kulture00:56:00:01 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:57:38:01 Športne vrednote00:57:57:00 Kaj je "športno dejanje"01:01:07:00 Šport kot skupno obzorje01:01:48:28 Recenzija: Primož Repar - 7701:03:21:11 Identifikacija z Dončićem01:04:51:23 Dončić kot odrešenik 01:06:33:19 Strukturiranost in smotrnost življenja športnika01:08:47:28 Žrtev uspeha in lastne medijske podobe01:14:20:00 Ko prevlada naša javna persona01:16:08:07 Ali služimo sebi ali drugim01:17:27:00 Pristna spontanost športne igre01:19:56:19 Dončić kot upanje01:26:25:27 Pretirana tekmovalnost01:28:10:22 Individualističnost športov01:32:36:17 Športna plemenskost01:33:42:23 Zgodovina tekmovalnosti01:35:21:02 Atletskost kot del celostne urejenosti01:36:33:26 Individualizem v športu01:37:56:07 Vojaškost01:38:31:15 Nasilni borilni športi01:40:40:21 Zmaga kot edina športna vrednota01:41:50:27 Karakter športnikov01:44:02:11 Manj tekmovalni športi01:48:17:16 Športna kultura lahko spodbuja nasilnost01:51:27:01 Družbena vloga športa01:53:57:05 Kako šport koristi družbi01:54:24:24 Športniki kot motivacija k telovadbi01:55:38:22 Šport kot vir narodnega ponosa01:56:12:22 Zakaj ima športnik več pozornosti kot medicinska sestra01:58:07:22 Kitajska ideologija sreče01:58:52:27 Izpostavljanje malega človeka namesto zvezdnikov02:00:22:15 Hvaljenje delujočih ljudi namesto zvezdnikov02:00:55:15 Šport kot neživljenjski eskapizem02:03:31:01 Slovenski junaki02:04:34:15 Neoliberalna računica tržnega uspeha02:08:06:09 Potreba po celostnem premišljanju različnih področij

  6. 07/01/2025

    Zakaj smo vse bolj osamljeni?

    Ta šesta epizoda, v kateri se z Matejo Toplak o osamljenosti razgovoriva. Kdor lahko živi sam, je bodisi zver bodisi bog. Tako je Aristotel človeka krstil za družbeno žival. Od prvih korakov do zadnjih vzdihljajev se obkrožamo z drugimi. Z njimi smo omejeni, brez njih nebogljeni. Ne le da jih potrebujemo, želimo si, da bi oni potrebovali nas. Hrepenimo po medsebojni potrditvi in pristni navzočnosti, pri tem pa ugotavljamo, da smo včasih najbolj sami ravno skupaj. Nekateri se osamljenosti bojijo kot hudič križa, drugi samoto iščejo. Toda če je ta stvar izbire, se v ekonomiji razdrobljenih atomov vse bolj osameli znajdevamo proti svoji volji. Zakaj človek sploh potrebuje družbo? Zakaj postajamo vse bolj osamljeni? Kaj sploh pomeni biti osamljen? Je isto kot samota? A zakaj se enemu izogibamo, drugo pa iščemo? Kako se z osamljenostjo soočamo – in kako naj jo premagamo? Medtem ko se je preostanek ekipe mudli na apeninskem polotoku, se je njen navzoči delež, Primož Vidovič, na idilični ptujski Panorami sestal z Matejo Toplak, da bi se ob domači kavi in domači družbi pomenila o osamljenosti in jo s pogovorom nemara celo premagala. Vmes ju obišče lastnica panoramskega prenočišča, Metka Gutschi, in z njima deli svoje modrosti ter izkušnje. Zahvala: Metki Gutschi iz Panorama B&B za gostoljubje. 00:00 - Uvod 01:33 - Naznanitev teme 03:04 - Zakaj nam je o osamljenosti nerodno govoriti 04:28 - Osamljenost v novih okoljih 05:36 - Človek kot družabno bitje 06:51 - Stigma osamljenosti 07:31 - Zakaj ne moremo živeti sami 08:57 - Človek je politična žival 09:56 - Ali smo osamljeni nesrečni 11:02 - Osamljenost vs. samota 11:28 - Ali smo radi sami? 12:29 - Delo, ki osameva 12:42 - Introvertnost in samota 14:55 - S socialnimi mediji preganjamo osamljenost 28:15 - Včasih nam ni do druženja 29:50 - Ideja samozadostnosti 34:00 - Kapitalizem ustvarja osamljene ljudi 34:10 - Socialne iniciative 34:43 - Ali je delo pobeg pred osamljenostjo 35:40 - Delo kot osmišljujoče delovanje 38:22 - Kaj pomeni biti osamljen 40:48 - Nezmožnost komunikacije 41:04 - Osamljenost tudi med ljudmi 42:03 - Eksistencialna osamljenost 43:42 - Pristen stik kot vir potrditve 45:05 - Osamljenost med marginaliziranimi 46:17 - Odvisnost od potrditve drugih 49:32 - Pristno priznanje soljudi 49:35 - Neodvisnost od ljudi 51:47 - Osamljenost kot priložnost za rast 52:20 - Iskanje potrditve v ljubezni 54:51 - Odločitev za samskost 56:18 - Družba živali 57:39 - Občutek potrebovanosti 58:58 - Kako premagati osamljenost 01:01:26 - Neediness 01:02:00 - Dajati druge na prvo mesto 01:03:51 - Pisanje dnevnika in ustvarjanja 01:05:08 - Osamljenost nemočnih 01:08:54 - Uteha tradicij in družbenih ritualov 01:13:37 - Priznavanje osamljenosti 01:18:52 - Dialog 01:23:47 - Sklep

About

Radoznala človečnjaka razmišljata o zagatah enaidvajsetega stoletja in sodobnike vabita, da družno zafilozofiramo o večno vsakdanjih vprašanjih. Z vami sta Primož Vidovič, filozof, esejist in kantavtor, in Aljoša Toplak, filozof, filmar in pisatelj