Kronika plus

RTVSLO – Prvi

Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov.

  1. ٢٠‏/١٢‏/٢٠٢١

    Ko za covidom zboli nosečnica...

    Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko + poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid. Necepljene nosečnice tvegajo hude zaplete, ki so lahko usodni za plod. Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko+ poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.

  2. ٣١‏/١٠‏/٢٠٢١

    "Ko se bliža konec, se mudi živeti" - Paliativna oskrba v središče postavlja življenje

    Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje. Paliativna oskrba v središče postavlja življenje. Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje.

  3. ٠٢‏/٠٦‏/٢٠٢١

    Butik Slovenija - stranpoti slovenskega turizma

    Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič. Kdo bo reševal domači turizem, ali bo kriza znižala cene najdražjih namestitev in kaj bo največji davek epidemije v turizmu? Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov?  O tem z delavci v turizmu in poznavalci panoge.

  4. ٢٣‏/٠٤‏/٢٠٢١

    Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona

    Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine. Kakšna bo prihodnost mladih, ki se jim je z epidemijo ustavilo odraščanje? Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva v epidemiji. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Prav tako zaskrbljujoči so tudi podatki o duševnih stiskah, ki jih doživljajo mladi. Kaj bo to pomenilo za družbo v prihodnje in kakšne so konkretne izkušnje študentov? O tem v podkastu Kronika+.

  5. ١٢‏/٠٣‏/٢٠٢١

    Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

    Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom. Pandemijo bomo premagali s cepljenjem. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno?   Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128-ih milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10-ih državah, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega BDP-ja. Medtem ko v skoraj 130-ih državah z 2,5 milijarde prebivalci ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.  Več v podkastu Kronika+.   Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.

  6. ١٠‏/٠٢‏/٢٠٢١

    Koliko meja odpre cepilni potni list?

    Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič. Bomo letos za potovanja potrebovali cepilne potne liste? Potovanja, ki so v 21-tem stoletju nekaj najbolj vsakdanjega, je pandemija Covida –19 dobesedno ustavila. Kako bomo letos odšli na poletni dopust? Z negativnim testom? Ali bomo morda poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? Kaj sploh so cepilni potni listi? List papirja ali morda aplikacija na telefonu?  Ali so smiselni, etični in ali so sploh upravičeni?  Odgovore na ta vprašanja iščemo v podkastu Kronika+.

  7. ١٦‏/١٢‏/٢٠٢٠

    Povej mi, v katerem okraju živiš, in povem ti, koliko šteje tvoj glas

    Po 21. decembru utegnejo biti vsake volitve v naši državi pod resno senco dvoma o legalnosti in legitimnosti. Iztekel se bo namreč rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo politiki za spremembo volilne zakonodaje. Poslanci bodo tik pred zdajci še drugič letos odločali o odpravi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. A je zelo verjetno, da bo predlog padel; nato bo vložen predlog popravkov okrajev. In če tudi to ne uspe – kaj bo z našo demokracijo? In - kaj je tako narobe z zdajšnjim sistemom? Odgovore iščemo v tokratni epizodi podkasta Kronika+. V oddaji: - Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije RS - dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava - dr. Franc Grad, eden od avtorjev zdajšnjega volilnega sistema, nekdanji ustavni sodnik in profesor - Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana - Brett Henning, soustanovitelj Sortition Foundation - Maša Kociper, poslanka SAB - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - Borut Pahor, predsednik Republike - novinarska kolega Janko Petrovec in Jolanda Lebar Izteka se ustavni rok za spremembe volilne zakonodaje

  8. ٠٧‏/١٢‏/٢٠٢٠

    Voda - nafta 21. stoletja?

    Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek. Čista pitna voda za milijone ljudi po svetu ni samoumevna dobrina. Dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije covida-19 za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nedosegljiv. Tudi v razvitih državah. Možnosti in prostorov za umivanje rok ni v skoraj polovici šol po svetu. Voda pa je razlog tudi za številne konflikte po svetu. Bo ta vir življenja postal nafta 21. stoletja?

مشاهدة الكل (١٦)

حول

Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov.

المعلومات

  • صناع العمل
    RTVSLO – Prvi
  • سنوات النشاط
    ٢٠٢٠ - ٢٠٢١
  • الحلقات
    ١٦
  • التقييم
    ملائم
  • حقوق النشر
    © (C) RTVSLO 2026
  • موقع البرنامج على الويب
    Kronika plus