178 episodes

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Zarja Muršič, Lucija Ana Vrščaj in Nika Žibrat, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

Meta PHoDcast Metina lista

    • Science
    • 5.0 • 1 Rating

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Zarja Muršič, Lucija Ana Vrščaj in Nika Žibrat, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

    Meta PHoDcast 177: Isidora Grubački, zgodovinarka

    Meta PHoDcast 177: Isidora Grubački, zgodovinarka

    With Isidora we explore interwar feminism in Yugoslavia.

    #MetaPHoDcast

     

    Isidora was a doctoral candidate in Comparative History at the Central European University (Budapest/Vienna) and just recently successfully completed her PhD. Since 2021 she has been a researcher at the Institute of Contemporary History in Ljubljana.

    With Isidora we explore the development of interwar feminism in the 1920s and 1930s, delving into the intersection of political, intellectual, and women’s history.

    In her doctoral dissertation she traces the changes in feminist organizing and concepts between the two World Wars, with a focus on Yugoslavia.

    Isidora has a diverse academic background. She began her academic journey in Belgrade studying comparative literature. Afterward she pursued cultural policy and management for her MA. After a brief stint in the NGO world, she realized her passion for research and continued her research work in Budapest. Her transition to becoming a historian started there, at the Central European University, first at the MA and then doctoral level.

    Isidora examines feminist ideas by focusing on language and concepts in the context of political change, specifically exploring the vocabulary employed by women during this period. She emphasizes the significance of digitalization in accessing historical sources. She visited archives in Belgrade, Zagreb, Ljubljana, Prague, and Paris and analyzed women’s periodicals along with a variety of other sources.

    Her research work sheds light on changing ideas and activism of feminists during the interwar period. Isidora contextualizes these ideas within the broader historical landscape, among other things exploring political alliances of feminists of different ideological orientations, and the importance of different formative experiences of different political generations at the time.

    Political context plays a crucial role, informing how feminist groups responded to political changes. Isidora uncovers new cooperations between feminist groups that were previously overlooked, revealing shifts in collaboration between civic, conservative, and communist feminists. The term “feminism” itself underwent varied interpretations, with groups differing on their visions for its implementation in society. The debate ranged from enabling women’s equality to demanding social justice, considering whether reform or revolution was the path to achieving their goals.

    Isidora recommends using Zotero to organize sources and stay updated on literature. To other PhD students she advises choosing and adhering to an effective strategy for note-taking and overall work organization.

    For relaxation, Isidora suggests the light-hearted series “What We Do In The Shadows,” and for a more serious exploration, she recommends “Mrs. America.” This series delves into the Equal Rights Amendment in the USA during the 1970s, covering different approaches to feminism and examining right-wing women activism.

    She loved traveling that came with research work for her PhD. She tries to initiate a lot of things and not just wait for them to happen. She argues that academia should not be a competitive space, and views it as full of chances for collaborations and solidarity. Her last advice is straightforward: don’t hesitate to reach out to those whose work interests you, and do not waste time with people you do not get along with.

    ————

    Z Isidoro o feminizmu v Jugoslaviji med obema vojnama.

    Isidora je bila doktorska kandidatka za primerjalno zgodovino na Srednjeevropski univerzi – CEU (Budimpešta/Dunaj) in je pred kratkim uspešno končala svoj ...

    • 36 min
    Meta PHoDcast 176: dr. Snježana Jurić, biotehnologinja

    Meta PHoDcast 176: dr. Snježana Jurić, biotehnologinja

    S Snježano Jurić o velikih sanjah, tako znanstvenih kot tudi osebnih.

    #MetaPHoDcast





    Snježana Jurić ima na prvi pogled običajno znanstveno zgodbo – doktorat na Inštitutu Ruđer Boškovič v Zagrebu, postdoc v Južni Koreji ter nato zaposlitev v farmacevtski industriji doma v Zagrebu. V službi je bila zadovoljna, vendar je v sebi čutila, da ji je namenjeno delo v laboratoriju. Dokler se ni pri 44-ih letih, pet let po koncu njenega raziskovalnega dela, opogumila napisati projekt Marie Curie. Na razpisu Marie Curie sicer ni bila uspešna, je pa zaradi visokih točk pri oceni pridobila nadomestno shemo financiranja, ki ji je omogočila ponovni prehod v znanost. Svoj projekt se je odločila prinesti na Kemijski inštitut, kjer deluje že tri mesece. Pravi, da se ob ponovnem delu v novem laboratoriju počuti kot v sveži ljubezenski zvezi.

    Od filmov in knjig priporoča urugvajski film Society of the snow ter avtobiografiji Gabriel Garcio Marqueza in Leona Ledermana Božji delec. Mladim znanstvenikom priporoča, naj se tekom doktorata poslušajo in prepoznajo, ali si želijo ostati v znanosti. Meni najljubši njen rek iz pogovora je: vedno si moraš postavljati velika vprašanja. Ni važno, kam te bodo ta vprašanja odnesla, važno je potovati.

    ————————-

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

    Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

    • 1 hr 10 min
    Meta PHoDcast 175: Samo Tome, metalurg

    Meta PHoDcast 175: Samo Tome, metalurg

    S Samom Tometom o 3D tiskanju kovin, laserjih in vilicah.

    #MetaPHoDcast

     

    Samo Tome je zaključil magisterij metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Takoj je vedel, da bo s svojim delom na tem področju nadaljeval tudi na doktoratu, v okviru katerega raziskuje na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani.

    Njegovo delo zajema 3D tisk orodnega jekla za delo v vročem, H13. Razloži, da so oznake jekla zelo preproste, in sicer črka H v angleščini pomeni »hot work«, torej delo v vročem. Številke pa označujejo točno določene zlitine jekla. Iz jekla, ki ga pri delu uporablja Samo, se ne izdeluje samih izdelkov, iz njega namreč izdelajo samo orodja, s pomočjo katerih potem izrežejo in oblikujejo dejanske izdelke. V industriji se to jeklo največkrat uporablja za izdelavo orodja za kovanje ali pa izdelavo vročih nožev. Kot primer nam na kratko razloži izdelavo jedilnega pribora, vilic.

    Razloži nam tudi, da si pri 3D tiskanju ponavadi predstavljamo tiskanje plastike, ampak je tiskanje jekla malce zahtevnejše. Samo izpostavi problem poroznosti materiala, do česar lahko pride pri pretaljevanju različno velikih delcev jekla, pri čemer se manjši delci pretalijo, večji pa le delno. Pri tiskanju jekla poznamo dve različni metodi. Prva je zelo podobna tiskanju plastike, ampak Samo uporablja drugačno metodo, ki nam jo natančno razloži. Pri tiskanju pa mu težave povzroča tudi izhlapevanje mangana iz jekla, kar lahko poškoduje zaščitno lečo laserja. Tu se na kratko dotakneva tudi delovanja laserjev.

    Vprašam ga, kaj so prednosti tiskanja orodja v primerjavi s klasično izdelavo orodja. Samo pojasni, da je tiskanje zelo uporabno, saj v orodje lahko natisneš tudi luknjice različnih oblik. Te luknjice so pravzaprav hladilni kanali, po katerih teče voda, ki orodje ohlaja, kar je nujno potrebno pri delu z vročimi kovinami. Pri klasični izdelavi orodja so te luknje lahko samo popolnoma ravne, zato voda ne doseže vseh delov orodja in tako v določenih primerih ni zagotovljeno dobro hlajenje orodja. Z boljšim hlajenjem pa se podaljša tudi življenjska doba orodja, kar bi prihranilo tudi nekaj denarja.

    Za konec nam Samo pove zanimivo prigodo s podganami. Predlaga nam poslušanje podkasta Behind the Bastards, saj ponudi zanimiv vpogled v življenje zgodovinsko pomembnih “neprijetnih” oseb. Kot vrhunec doktorata mu bo v lepem spominu ostala znanstvena konferenca na Češkem, na kateri je prejel priznanje za odlično pripravljen plakat. Stres premaguje s poslušanjem glasbe in ohranjanjem dobrega ravnovesja med službo in prostim časom. Bodočim generacijam doktorskih študentov in študentk v šali predlaga, da naj se ne vpišejo na doktorski študij, a takoj pove, da je zadovoljen. Svetuje nam, da naj se z doktoratom ne obremenjujemo preveč, saj je v življenju veliko stvari pomembnejših od doktorata.

    ————

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

    Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 16 min
    Meta PHoDcast 174: Ana Šemrov, psihologinja

    Meta PHoDcast 174: Ana Šemrov, psihologinja

    Z Ano Šemrov o kakovosti življenja ter duševnem zdravju slepih in slabovidnih otrok ter mladostnikov in njihovih skrbnic ter skrbnikov.

    #MetaPHoDcast

    Ana je tik pred uradnim dokončanjem doktorata, ki ga je opravljala na Londonskem univerzitetnem kolidžu, UCL. Tam je bila članica Great Ormond Street Inštituta za zdravje otrok. Projekt sta financirala sklad Fight for Sight in fundacija Ulverscroft.

    Ana se je v doktorski disertaciji posvetila vprašanjema, kateri dejavniki vplivajo na kakovost življenja in osebno prožnost (angl. resilience) slabovidnih in slepih otrok ter njihovih družin in kdaj imajo ti dejavniki največji vpliv. V raziskovanju je uporabila mešane metode, tako kvantitativne kot kvalitativne. Da je več izvedela o slabovidnih in slepih otrocih ter mladostnikih, jih je povabila v raziskavo, v kateri je za prvo oceno dejavnikov, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, uporabila vprašalnike. Da pa bi dobila podrobnejši vpogled v njihovo življenje, je to metodo nadgradila še s polstrukturiranimi intervjuji.

    V raziskavi je ugotovila, da objektivna klinična mera stopnje okvare vida teh otrok ni neposredno povezana z njihovo kakovostjo življenja.

    Ta je namreč močno povezana s subjektivno oceno svoje lastne oviranosti zaradi slabovidnosti ali slepote, s tem, kako jih sprejema okolica, s podporo vrstnikov, z načinom, na katerega se na diagnozo odzovejo svojci, ter z drugimi dejavniki, ki jih Ana predstavlja v pogovoru.

    Ana sedaj z raziskovalno ekipo, s katero je sodelovala med doktoratom, pripravlja priporočila za družine z otroki s slabovidnostjo in slepoto, za zdravstveno osebje in tudi za nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri izboljševanju kakovosti življenja teh otrok. Ana izpostavlja tudi, kako pomembno je, da v raziskavah o otrocih in mladostnikih poslušamo ravno njih in jih obravnavamo kot enakopravne sogovornike in sogovornice, ki svoje izkušnje razkrijejo raziskovalkam in raziskovalcem.

    Ana priporoča ogled filma The Worst Person in the World, režiserja Joachima Trierja, in v branje knjigo Hana, avtorice Alene Mornštajnove. Knjiga govori o življenju judovske družine v času druge svetovne vojne.

    Ana priporoča drugim doktorskim študentom in študentkam, ne glede na področje študija, pisanje dnevnika dela, s kronološko urejenimi mislimi in razmisleki, do katerih prihajajo pri svojem raziskovanju. Dodatno se ji zdi pomembno povezovanje z drugimi raziskovalkami in raziskovalci na enaki ravni kariere, saj lahko eden drugega podpirajo, si izmenjujejo izkušnje in se skupaj soočajo s težavami ter prediskutirajo probleme, s katerimi se soočajo.

    _____________

    Meta PHoDcast 174: Ana Šemrov, psychologist

    With Ana Šemrov on the quality of life and mental health of children and young people with visual impairment.

    Ana carried out her doctoral studies at University College London, UCL. She was a member of the UCL Institute of Child Health at Great Ormond Street Hospital. The project was funded by Fight for Sight and the Ulverscroft Foundation.

    In her doctoral dissertation, Ana focused on which factors shape the quality of life and resilience of children and young people with visual impairment and their families, and when these factors employ the greatest impact. In her research, she used mixed methods, both quantitative and qualitative. In order to learn more about visually impaired and blind children and adolescents, she invited them to participate in a survey, in which she used questionnaires to assess the factors that affect them. Later, to gain a more detailed insight into their lives, she invited participants to semi-structured interviews.

    Ana’s research showed that a clinical measure of vision impairment does not necessarily determine quality of life of children and young people with visual impairme...

    • 26 min
    Meta PhoDcast 173: Matjaž Leonardis, computer scientist

    Meta PhoDcast 173: Matjaž Leonardis, computer scientist

    With Matjaž Leonardis about neural networks and backdoors in computing, and what drives him to seek new answers to questions in all areas.

    #MetaPHoDcast





    Matjaž is a Slovene expat whose interests have landed him in Austin, Texas. After graduating from Gimnazija Bežigrad, he applied for Bachelor studies at Oxford University. He describes his years there as interesting and character-building due to many things, an important one being the environment of studying in such a prominent institution steeped in tradition.

    With difficulty, he tries to compare his academic experience in Oxford to that in Austin. Research Matjaž is involved in spreads into areas of quantum computers, neural networks, and the theory of computability. We briefly discuss transposable back doors and neural networks and their implications on systems implemented in our everyday lives.

    He praises meditation, which he practices almost daily. In addition, he highlights the importance of connecting with other people you can talk to in difficult times. As he describes the coronavirus lockdown he subtly smiles, as for him this was the time when the world has come to a pause, allowing him and his colleagues to have their most productive discussions. Matjaž recommends the TV series Billions, The Beginning of Infinity by David Deutsch, and Sean Carrolls’s Mindscape podcast. He would invite Richard Feynman and John Bardeen, two physicists, to debate two scientific perspectives.

    The advice Matjaž would give to other scientists is: instead of experiments, focus and connect on the research idea itself. The question on his mind is, “At some point, there was some situation that made somebody care about this problem. Why was that? What and who was behind this idea?”. This allows you to tweak the seemingly insignificant experimental details that can bring you closer to the answer.

    ————————-

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

    Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

    • 43 min
    Meta PHoDcast 172: Jaka Rotman, farmacevt

    Meta PHoDcast 172: Jaka Rotman, farmacevt

    Z Jako Rotmanom o folni kislini, okvarah nevralne cevi in induciranih pluripotentnih matičnih celicah.

    #MetaPHoDcast

     

    Jaka Rotman je zaključil magisterij farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Že takoj na začetku nam izčrpno razloži, da imajo farmacevti po zaključku študija za zaposlitev štiri možnosti. Lahko se zaposlijo v javnih zavodih, lahko nadaljujejo z raziskovanjem na inštitutih ali fakultetah, lahko se zaposlijo v industriji v farmacevtskih podjetjih, kjer so vpleteni tudi v proces proizvodnje, lahko pa se zaposlijo v farmacevtskih podjetjih, kjer ni proizvodnje. Slučajno se mu je ponudila priložnost, da nadaljuje z raziskovanjem na Fakulteti za farmacijo, kar je z veseljem izkoristil. Na kratko se dotakneva tudi razlike med študijem farmacije in študijem industrijske farmacije. Tekom pogovora opozoriva vse bodoče mlade raziskovalce, da lahko v prvih treh mesecih zaposlitve brez posledic prekinejo pogodbo.

    Jaka na doktorskem študiju raziskuje vpliv folne kisline, ki jo poznamo tudi kot vitamin B9, na razvoj nevralne cevi pri zarodku v času nosečnosti. Konec tretjega meseca nosečnosti se ob pomanjkanju folne kisline lahko razvoj nevralne cevi neustrezno zaključi, hrbtenjača ne okosteni in se ne oživči in nevralna cev se nepravilno zapre. Posledica so izrastki na hrbtenici, čemur rečemo spina bifida.  Da se okvaram izognemo, nosečnicam dodajamo folno kislino v obliki prehranskih dopolnil. Raziskave pa kažejo, da presežek folne kisline verjetno vpliva na večjo pojavnost avtizma pri otrocih. To so odkrili v ZDA, kjer folno kislino dodajajo nekateri hrani, zato imajo nosečnice in otroci v ZDA na splošno višje koncentracije folne kisline v krvi.

    Jaka pri svojem delu uporablja različne celice. Na začetku je uporabljal tumorske, zdaj pa dela z induciranimi pluripotentnimi matičnimi celicami. To so celice, ki jim lahko z dodatkom nekaterih faktorjev povrnemo zmožnost embrionalnih matičnih celic, da se razvijejo v celico kateregakoli tkiva. Za odkritje induciranih pluripotentnih matičnih celic je bila leta 2012 podeljena tudi Nobelova nagrada. Iz induciranih pluripotentnih matičnih celic želi narediti predstopnjo hrbtenjače, torej nevralno cev, na kateri bi potem preveril učinek različnih zdravil na zaviranje presnove folne kisline.

    Jaka upa, da bo z raziskavami našel idealno količino folne kisline, ki bi jo nosečnice morale jemati, da ne bo prišlo do okvar nevralne cevi in tudi ne do nastanka avtizma.

    Jaka z nami deli zgodbo o svoji delovni mentorici in njenim treniranjem boksa. V ogled nam predlaga film Oppenheimer, saj misli, da dobro prikaže situacijo ob prelomnem odkritju in kako ob tem pride tudi do različnih moralnih in etičnih pomislekov. Kot član Programskega sveta doktorskega študija biomedicine ima kar nekaj predlogov za izboljšave doktorskega študija. Glavni predlog je zmanjšanje količine predmetov v 1. in 2. letniku doktorskega študija. Kot »highlight« doktorata izpostavi dober kolektiv. Meni, da mu za spopadanje s stresom najbolj pomaga prioritetna lista stvari, ki jih mora narediti. Pove pa še, da se je za vikende potrebno zabavati.

    ——–

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

    • 30 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
1 Rating

1 Rating

polbompamarjana ,

PhD

Bravo ekipa! Zanimivi ljudje

Top Podcasts In Science

Hidden Brain, Shankar Vedantam
Mike Carruthers | OmniCast Media | Cumulus Podcast Network
WNYC Studios
Alie Ward
Neil deGrasse Tyson
Sam Harris

You Might Also Like

Metina lista
RTVSLO – Prvi
N1 Slovenija
RTVSLO – Val 202
Delo
RTVSLO – Val 202