Prvaki tedna

RTVSLO – Prvi
  • 0.0 (0)
  • Careers
  • Updated Weekly

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

  1. 16h ago

    Natalija Gorščak: Brez dobro delujočega javnega RTV-servisa ni demokratične družbe

    Gostja tokratne epizode Prvakov tedna bi mogoče mirno poučevala francoski in španski jezik, ali pa bi se v vlogi ravnateljica te dni ukvarjala s kadrovsko popolnitvijo zbornice na eni izmed slovenskih osnovnih ali srednjih šol. Mogoče, če ne bi bilo tistih požaganih dreves, ki so v osemdesetih letih v Rožni dolini jemala pogled pomembnemu partijskemu funkcionarju. Primer jo je kot mlado aktivno državljanko razjezil do te mere, da se je odločila primer novinarsko raziskati in s predlogom odšla na Radio Študent, kjer so zgodbo sprejeli. Okoljske teme so ji bile očitno blizu, med petletnim delovanjem na Radiu Študent ji je veliki novinarski met uspel, ko je skupaj s kolegi odkrila, da je tovarna Iskra v reko Krupo izpuščala strupene snovi. To je bila takrat velika zgodba oziroma kot bi rekli danes afera. Pisala je za Tribuno in Mladino, dobila štipendijo za izpopolnjevanje novinarskega dela v ameriški medijski hiši CNN. Kmalu po vrnitvi iz Amerike je postala direktorica komercialne televizije Kanal A. Pred natanko tridesetimi leti je prvič kot uslužbenka prestopila prag nacionalne rtv hiše, kamor sta jo pripeljali Ema in Miša Molk. V naslednjih letih je soustvarila nekatere legendarne oddaje Televizije Slovenija. Za tem je bila vodja stikov z javnostmi na Kolodvorski 2 do 4. Najprej je bila pomočnica, nato med letoma 2019 in 2021 direktorica Televizije Slovenija. Septembra 2024 se je zavihtela na mesto predsednice uprave RTV Slovenija. V zadnjih dneh se je spet veliko omenjalo njeno ime v povezavi z likvidnostnimi težavami javne radiotelevizije. Ali je za nastali položaj kriva država ali bi morala drugače delovati in ukrepati uprava javnega zavoda? Po letu dni na mestu predsednice je lani resignirano dejala, karkoli v RTV Slovenija vzameš v roke, je s tem kaj narobe. Ali je nacionalka prevelika za slovenske razmere, ima preveč zaposlenih, je preveč potratna, ali se sredstva porabljajo neracionalno? Ali pa si močnega in dobro delujočega javnega rtv servisa ne želi slovenska politika? Bi bilo nacionalko najenostavneje sanirati po poljsko grškem scenariju ugasnitve in ponovnega zagona? Ali bo kriza javnega rtv servisa trajala dokler bo »umeščen v neprijazno normativno okolje«.? Kako bo na reševanje težav vplival napovedani posvetovalni referendum o ukinitvi rtv prispevka? Gostja Prvakov tedna je predsednica uprave RTV Slovenija, Natalija Gorščak.

  2. Aug 10

    Maruša Tereza Šerkezi: Čez dve leti v Los Angelesu bom še premlada za olimpijsko odličje, zato ciljam na leto 2032

    Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je junija prejela nagrado Evropskih olimpijskih komitejev Piotr Nurowski in se uvrstila med šest najboljših mladih športnic in športnikov Evrope. Ukvarja se s športom, ki je v očeh marsikoga nevaren, adrenalinski in hkrati zelo kompleksen. Je odlična gorska kolesarka. Njen največji uspeh je naslov mladinske svetovne prvakinje v olimpijskem krosu. Ob tem ima še tri naslove evropske prvakinje in tretje mesto z Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru. Letos je maturirala na Športni gimnaziji Šiška, namerava študirati menedžment, pred njo pa je nastop na svetovnem prvenstvu. Njen trener je njen oče, njena družina pa se je prilagodila njeni poti vrhunske športnice, vključno z družinskim proračunom. Prepričana je, da je treba na poti do zastavljenega cilja vztrajati ne glede na vse ovire in prepreke. Veliko bere, rada piše, njena najljubša jed pa so gratinirane palačinke s skuto. Trenutno je na višinskih pripravah v Livignu, od koder se je oglasila v oddajo Prvaki tedna. Maruša Tereza Šerkezi.

  3. Jul 20

    Dr. Ivan Šprajc: »Majevski nogomet so igrali za kozmični red – če bo ravnovesje na nebu, bomo bolje živeli tudi na Zemlji«

    Profesor doktor Ivan Šprajc, arheolog in arheoastronom, se že od študentskih let posveča raziskovanju majevske civilizacije. Rojeni Mariborčan, ki je v Ljubljani diplomiral iz arheologije in etnologije, je v Mehiki doktoriral iz antropologije. V tem tisočletju je vodil dober ducat raziskovalnih arheoloških odprav na polotoku Jukatan, ki so pripeljale do osupljivih odkritij. Nedavno je odkril več kot 1300 let staro majevsko mesto Minanbé. Ko smo mediji komajda dobro posredovali novico o dosežku, je prišla novica o odkritju še enega, bistveno večjega mesta, imenovanega El Yesal, ki je bilo eno največjih majevskih naselbin v osrednjem nižavju Jukatana. Kaj vključujejo tehnične, logistične in znanstvene priprave na takšne odprave? Zakaj so odprave časovno omejene? Kakšno prednost ima mačeta pred sodobno tehnologijo? Zakaj so Maji imeli ob 365-dnevnem še 260-dnevni koledar? Ali res v sodobni arheologiji ne obstajajo naključja? Ko doktorja Šprajca zlasti britanski in ameriški mediji primerjajo z Indiano Jonesom, glavnim junakom istoimenske filmske franšize, nima nič proti temu. Kot pa je dejal v nedavnem intervjuju za Mladino, je treba tej primerjavi dati pravo smer. Namreč, ni doktor Šprajc tak kot Indiana Jones, ampak je Indiana Jones tak kot doktor Šprajc.

  4. Jul 13

    Ajda Bračič: Miti imajo vlogo pri formiranju posameznika in družbe

    Pred tremi tedni je letošnji zmagovalni kres zagorel za roman Kresničevje Ajde Bračič. Pred štirimi leti je kritike in bralce navdušila njena zbirka kratkih zgodb Leteči ljudje, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Ker je po izobrazbi arhitektka, se postavlja vprašanje, ali zgodbo načrtuje kot zgradbo - s statiko, temelji in tlorisom - ali pa proces pisanja poteka povsem neodvisno in predvsem bolj svobodno. Mladost je preživela v veliki hiši na robu gozda. Gozd je še vedno njen pomemben bivalni in dogajalni prostor. Odmik od družbe je lahko izjemno dobra metoda za pridobivanje jasnega pogleda nanjo, je prepričana. Kot arhitektka vodi stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. V nagrajenem romanesknem prvencu preizprašuje tudi človekov odnos do okolja in ambivalenten odnos do okoljskih kriz. Zakaj ima do t. i. new agea kritično zadržan odnos? Zakaj je krivda po njenem mnenju eden najbolj neproduktivnih občutkov, ki smo jih ljudje zmožni čutiti? Letošnja prejemnica nagrade Kresnik Ajda Bračič je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.

  5. Jul 6

    Oto Pestner: Potrebujemo festival Slovenska popevka, kot je bil nekoč

    Na pogovor v Prvake tedna prihaja gost, za katerim je izjemno delaven in slovesen teden. Minuli torek so na gala prireditvi Poletna noč njegove največje brezčasne uspešnice ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija zapeli drugi pevci in pevke. V soboto zvečer je na jubilejnih 45. Melodijah morja in sonca predstavil skladbo Naj morje naju ljubi, ob tem pa prejel še nagrado za življenjsko delo – nagrado MMS Legenda. Besedo legenda velja v njegovi družbi uporabljati previdno, saj pravi: »Bodi legenda, ko te več ni, ne pa živa legenda.« Dodajmo nekaj osupljivih podatkov: do zdaj je odpel približno 10.000 koncertov doma in po svetu, izdal več kot 45 samostojnih albumov, posnel okoli 45 albumov z New Swing Quartetom in več kot 30 albumov z Alpskim kvintetom. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5.000 skladbah. Nastopil je z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Bobby McFerrin, Mercer Ellington in B. B. King. Pri trinajstih letih je zmagal na festivalu za mlade pevce v San Remu. Star komaj petnajst let je že prepeval »30 let«, stal na peronu in čakal, da vlak pripelje njo, dekle črnih las – ter zmagal na Slovenski popevki. Slavni Beatle, sir Paul McCartney, mu je dal bianko menico, da lahko naredi priredbo katere koli izmed njegovih skladb. Ob tem je velik občudovalec Elvisa Presleyja. V začetku leta je dopolnil okroglih 70 let. Bolj kot oziranje v preteklost mu je pri srcu pogled v prihodnost. Pripravlja projekt Rapsodija devet, z nastopi predstavlja še projekt Zlati portret, za jesen pa načrtuje trojni koncertni večer. V življenju sledi načelu: »Če se pretvarjaš, da si nekaj, kar nisi, iz tega ne bo nič.« Gospod Oto Pestner.

  6. Jun 29

    Tina Lešničar: Če bi svetu vladal jazz, bi vsi stremeli k skupnemu dobremu.

    Če bi imeli na voljo le nekaj besed za predstavitev gostje tokratne epizode Prvakov tedna, bi dejali, da je vse njeno življenje prepleteno z glasbo. Njen dedek je nastopil na prvi ediciji Jazz festivala Ljubljana, ki je takrat potekal na Bledu, ona je dobrih šest desetletji pozneje umetniška vodja festivala jazza z eno najdaljših tradicij v Evropi. Po izobrazbi je diplomirana kulturologinja. Več kot dve desetletji je bila novinarka kulturne redakcije časnika Delo, poznamo jo kot izvrstno glasbeno publicistko. Leta 2014 se je kot scenaristka in režiserka podpisala pod kratki film Čas za improvizacijo, ki pripoveduje zgodbe mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Filmsko ustvarjanje postane manj presenetljiv podatek v njenem življenjepisu, le spomnimo, da je novinarsko poleg glasbe pisala tudi o filmu in med drugim spremljala festivale od Berlina do Benetk, od Cannesa do Sarajeva. Prepričana je, da je kultura zavezana, da se odziva na družbena dogajanja. Zadnji dve leti je je vodja programa jazza in glasb sveta ter pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. Kljub temu, da je zdaj v drugačni službi, na svet še vedno gleda skozi oči novinarke, saj je prepričana, da novinarstvo ni samo služba, ampak je poklicanost. Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? Kako je živeti z glasbo, ki ti poboža dušo in te boksne v želodec? Od 1. do 4. julija bo že 67. potekal Jazz festival Ljubljana,. Dva dni prej se je v Prvakih tedna uglasila Tina Lešničar, umetniška vodja festivala.

  7. Jun 22

    Neisha: Umetnost življenja je, da najdeš smisel svojega obstoja

    Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.

  8. Jun 15

    Izseki pogovorov: Janez Bončina Benč in Miha Lampreht

    Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Na srečo je ostal zapisan in predan glasbi. Lani junija je bila glasbena prireditev Poletna noč, ki jo navdihuje tradicija slovenske popevke, posvečena ustvarjalnemu opusu Janeza Bončine Benča. Gost ene izmed lanskih septembrskih epizod Prvakov tedna je bil Miha Lampreht. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitični redakciji. Osem let pozneje odide za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najbolj intenzivnega novinarskega stresnega testa. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Lani je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko politična visokooktanska kriminalka. Miha Lampreht je po osnovni izobrazbi pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent.

See All (100)

About

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Information

  • Creator
    RTVSLO – Prvi
  • Years Active
    2022 - 2026
  • Episodes
    100
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Show Website
    Prvaki tedna

You Might Also Like