Podkast Na robu

Delo podkasti

Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Kako se je spremenila družba od razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na posameznika in družbo.

  1. VOR 4 TAGEN

    Poznam takšne moške, ki bi bili duhovniki, če ne bi bilo celibata (Judit Andrejek)

    Postni čas je za vernike priprava na veliko noč. V tem času so zelo priljubljene akcije, kot je 40 dni brez alkohola, ali pa odpovedovanje mesu, mlečnim izdelkom, kavi. Evangeličanska duhovnika Judit Andrejek, ki se je pred dobrimi 12 leti iz Madžarske preselila v Slovenijo, je za podkast Na robu povedala, da je seveda dobro, da se v tem času ljudje odpovedo ali zmanjšajo vnos sladkorja, kave ali uporabo zaslonov, a da ni vprašanje, čemu se odpovedo, ampak zakaj. Pogovor vodi Beti Burger

    35 Min.

  2. 13. FEB.

    Kako aplikacije za zmenke vplivajo na izbiro partnerja? (Anamarija Šiša)

    Spoznavanje partnerjev se je v primerjavi s preteklostjo precej spremenilo. Od leta 2009, ko se je pojavila prva aplikacija za zmenke grindr, namenjena skupnosti LGBTQ, so se zmenkarije vse bolj začele seliti v digitalno okolje. Vse več parov se danes spozna digitalno, tudi prek aplikacij za zmenke, četudi je dejstvo, kot opozarja doktorica znanosti Anamarija Šiša s FDV, da je težko potegniti ločnico med spoznavanjem s pomočjo digitalnih medijev in spoznavanjem v živo. Pogovor vodi Beti Burger

    47 Min.

  3. 30. JAN.

    Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)

    Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu. V virtualni digitalni kulturi, v kateri našo pozornost usmerjajo algoritmi, ki preferirajo določene standarde, uniformirane podobe, t. i. ideale, smo temu izpostavljeni ves čas. Oglasni panoji, družbena omrežja, vplivnice in vrstniki, ne nazadnje se ljudje primerjamo tudi z izboljšanimi, 'olepšanimi' oziroma filtriranimi verzijami sebe. Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo. »Na telo se gleda kot na neki predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzor ter izboljšave, popravljanje, korigiranje. Telo je nekaj, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« je opozorila sogovornica. Pogovor vodi Beti Burger

    43 Min.

  4. 16. JAN.

    Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik)

    Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočiti,« je v podkast Na robu povedala strokovnjakinja na tem področju klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik. Dodala je, da je prav spočitost oz. občutek osveženosti preko dneva, ki je sicer povezan z različnimi dejavniki, gotovo eden tistih, ki vpliva na kakovost spanja. Podatki so pri mladostnikih še slabši, meritve na nacionalni ravni kažejo, da slovenski srednješolci spijo zelo malo. Med šolskim tednom zgolj vsak peti spi dovolj. Več kot 80 odstotkov slovenskih 15- do 17-letnikov med tednom ne dosega kriterija vsaj devetih ur spanja. In podobno ugotavljajo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Pogovor vodi Beti Burger

    32 Min.

  5. 2. JAN.

    Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)

    Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s problematiko revščine. Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja revščine otrok. Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je stopnja tveganja nižja od povprečja stopnje tveganja revščine pri nas, ki je bila leta 2024 13,2-odstotna. »Otroci so sicer na boljšem, ampak vsak reven otrok šteje – vsak otrok, ki živi v revščini, bi moral za državo predstavljati problem. Za državo, ki si želi biti uspešna, ustvarjalna, inovativna, je pomembno, da je sposobna v svoje ambicije vključiti vse ljudi. Pomembno je, da ujame vsakega otroka, ker je vsak otrok, ki živi v revščini, sposoben prispevati k blaginji, k dobrobiti, če ima priložnost.« Pogovor vodi Beti Burger

    37 Min.

  6. 19.12.2025

    Seksualnost se je ločila od partnerstva, nekateri nimajo potrebe po partnerju (Mirjana Ule)

    Socialna psihologinja Mirjana Ule opozarja, da ko so ljudje pripravljeni na partnerstvo, je bazen potencialnih partnerjev skoraj izpraznjen. Število samskih zadnja leta, desetletja narašča. Razlogi za to so večplastni, treba jih je gledati širše – začeti je treba s spremembami, ki so se zgodile v življenjskem poteku, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. »Naše raziskave kažejo, da se ljudje tako za samskost kot tudi za otroke in družino ter druge dejavnosti ne odločajo zelo dolgoročno in zavestno. Odločitve so kratkoročne – do nadaljnjega – in zato niso zelo stabilne,« je povedala v podkastu Na robu. To pomeni, da dobijo neko službo, a ne vedo, za koliko časa. Imajo partnersko zvezo, a ne vedo, za koliko časa. »Vse odločitve so zaradi fleksibilnosti in fluidnosti negotove, lahko pa jih razumemo tudi kot okoliščine, ki povečajo svobodo: da lahko bolje izbirajo in spreminjajo svoje življenjske sloge in poteke. Za tiste, ki si želijo partnerske zveze, pa je zaradi okoliščin ne morejo vzpostaviti, je samskost na neki način usoda. Za druge – teh je po raziskavi, ki smo jo opravili pred leti, le nekje pet odstotkov – pa je samskost izbira.« Pogovor vodi Beti Burger

    40 Min.

  7. 19.11.2025

    Ženske na podeželju večkrat same reproducirajo tradicionalne patriarhalne vzorce

    Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (Ipes). »Podeželje je namreč območje, kjer ti zelo tradicionalni, celo nasilni, mizogini, seksistični vzorci vedenja, mišljenja in delovanja vztrajajo že najdlje časa in so najbolj trdovratni. Težko jih je spremeniti, saj ženske tam živijo v zelo zaprtih skupnostih, in kljub temu da opravijo ogromno količino dela – ne le vidnega, ampak tudi nevidnega –, ostajajo ekonomsko podrejene in ostajajo v življenju, v katerem njihova vloga ali doprinos ni prepoznan,« opozarja sogovornica. Ko sicer govorimo o podeželju, je treba poudariti, da pri nas polovica ljudi živi na podeželju, pravzaprav sta pri nas le dve urbani središči: Ljubljana in Maribor. Torej ne govorimo o maloštevilnih skupnostih.

    42 Min.

  8. 18.11.2025

    Če bi v gore hodili, da dobita potrditev okolice, bi bili v sebi prazni (Anja Petek, Patricija Verdev)

    Alpinistki Anja Petek in Patricija Verdev v podkastu Na robu govorita o tem, kako je stati prvi na gori, kjer ni stal še nihče in tudi o tem, da ni smisel iskati potrditve iz okolice. »Občutek, da nama je uspelo nekaj izjemnega, se še vedno razvija,« je dober mesec po tem, ko je bilo znano, da bosta za prvi pristop na Lalung I v indijski Himalaji z alpinistko Anjo Petek prejeli posebno nagrado zlati cepin za izjemni ženski alpinistični dosežek, v podkastu povedala alpinistka Patricija Verdev. »Če pogledam občutke v baznem taboru, ko sva prišli dol, se mi zdi, da je bila zgolj slika brez zvoka. Bili sva vsaka pri sebi s svojimi mislimi. Gotovo je bilo veselje, a morda ne tako intenzivno kot nekje, ko si sam doma, v mirnem okolju, ko se zamisliš nad vsem, ko so občutki spet drugačni,« je povedala. Anja Petek, njena alpinistična dvojica, ki je dejala, da je – še preden je okolica prepoznala, da jima je pri pristopu na 6243 metrov visok Lalung I v indijski Himalaji v alpskem slogu uspelo nekaj izjemnega – sama vedela, da je šlo za izjemen dosežek, je v pojasnila, da je v prvi vrsti pomembno, kako sam vrednotiš nekaj, kar ti je uspelo. Podkast vodi Beti Burger

    41 Min.
Alle anzeigen (54)

Info

Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Kako se je spremenila družba od razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na posameznika in družbo.

Informationen

  • Kanal
    Delo podkasti
  • Erstellt von
    Delo
  • Jahre aktiv
    2023 - 2026
  • Folgen
    54
  • Bewertung
    Unbedenklich
  • Copyright
    © Delo d.o.o. 2023
  • Sendungswebsite
    Podkast Na robu

Mehr von Delo podkasti

Das gefällt dir vielleicht auch