Sobotno branje

RTVSLO – Prvi

Ob sobotah na Prvem beremo. Kaj? – Najboljše nove romane, poljudnoznanstvene knjige, poezijo, biografije pa še in še. Zakaj? – Ker z branjem širimo svoj svet. Ker ob branju razgibavamo domišljijo. Ker ob branju uživamo.

  1. Oct 31

    Georgi Gospodinov: Vrtnar in smrt

    Georgi Gospodinov, eden najbolj priznanih sodobnih bolgarskih pisateljev, avtor svetovne uspešnice Časovno zaklonišče – slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Naravni roman, Fizika žalosti in In druge zgodbe – je avtor v slovenščino nedavno prevedenega dela Vrtnar in smrt, ki je izšel pri Beletrini. V odličnem prevodu Boruta Omerzela beremo pisateljevo osebno zgodbo o umirajočem očetu, ki se počasi razpira v pripoved o minevanju, neizogibni smrti, ohranjanju spomina in moči pripovedi. Namesto kolektivnega junaka sta v njenem središču portret očeta in podoba njegovega vrta, ki postaja prostor spomina, življenja in slovesa. Iz spominskih fragmentov, pripovedi, anekdot in doživetij je nastala mogočna zgodba o tesni in ljubeči povezanosti med očetom in sinom, pa tudi o izgubi najpomembnejše osebe, ki je zaznamovala avtorjevo otroštvo. Knjiga, v kateri se avtor navezuje na številne kulturne, filozofske in literarne reference in njihove avtorje (Borges, Mann, Sontag …), je predvsem ganljiv poklon življenju, spominu in odnosu, ki ga smrt ne more izbrisati. Gospodinov s prepletanjem žalosti, nežnosti, svetlobe in humorja pokaže, kako lahko človeka ohranimo živega prav skozi zgodbe, ki jih pripovedujemo o njem. Čeprav gre za zelo osebno, humorno in poetično prozo, roman diha tudi ozračje nekdanje socialistične Bolgarije in ponuja podobo življenja generacije moških, rojenih v štiridesetih letih. Sogovornik: prevajalec Borut Omerzel

  2. Oct 17

    Borut Kraševec: Dan spomina

    Prevajalec in pisatelj, ki je pred petimi leti za svoj prvenec prejel tudi kresnika, se zdaj vrača z zgodovinskim romanom, ki prikazuje intelektualni in emocionalni utrip v krogih visokega slovenskega meščanstva tik pred izbruhom 2. svetovne vojneBoruta Kraševca smo bralke in bralci dolgo poznali predvsem kot mojstrskega, tudi s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčanega prevajalca iz ruske književnosti. Potem pa je pred kakimi šestimi leti razširil – kot se reče – polje boja in presedlal med romanopisce. Celo zelo uspešne romanopisce, saj je za Agni, svoj prvenec navsezadnje prejel tudi kresnika. A če se zgodba, ki jo spremljamo v Agni, odvija v naši zdajšnjosti, je Dan spomina, pisateljev drugi roman, ki je letos spomladi izšel pri založbi LUD Šerpa, postavljen v preteklost. Kraševec nas tu namreč odpelje v čas med junijem 1938 in julijem 1939, v čas tesnobnega zatišja pred viharjem druge svetovne vojne, torej. Pri tem nas, se zdi, vabi k premisleku o podobnostih in vzporednicah med tesnobnim letom 1938, ki je bilo leto vojn od Španije na zahodu do Kitajske na vzhodu, in tesnobnim letom 2026, ki je znova leto vojn – od Ukrajine na severu do Jemna na jugu. In vendar vojna oziroma slutnja prihajajoče, še večje, še bolj uničujoče vojne ni osrednja tema pričujočega Kraševčevega romana, temveč mu daje le nekakšen okvir, nekakšno vseprežemajočo atmosfero, medtem ko so čisto v ospredju pisateljeve pozornosti druge stvari, druge teme, druga vprašanja. Katera? – Natanko to smo v pogovoru z avtorjem Dneva spomina preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva

  3. Sep 26

    Jean-Baptiste Andrea: Čuvar njene skrivnosti

    Jean-Baptiste Andrea v romanu Čuvar njene skrivnosti, ki je izšel pri Založbi Mladinska knjiga, pripoveduje zgodbo o ostarelem kiparju Michelangelu »Mimu« Vitalianiju, ki se v opatiji Sacra di San Michele na razgledni vzpetini, kamor se je zatekel pred 40 leti, v zadnjih urah spominja svojega nenavadnega, revnega in bogatega, slavnega in pozabljenega življenja. Preden se poslovi od tega sveta, je pripravljen izdati tudi strogo varovano skrivnost, zavito v nerazložljivo mističen kip, zaklenjen v temo, nedaleč od njegove celice. V središču zgodbe je njegovo vseživljenjsko prijateljstvo z Violo Orsini, svobodomiselno, nadvse ostroumno in prodorno plemkinjo, ki ga kljub družbenim razlikam in njegovi pritlikavosti ves čas podpira ter spodbuja pri uresničevanju njegovih sanj. Iz knjižnice tihotapi knjige in mu jih na skrivaj prinaša, on pa ji kot človek z izjemnim talentom vrača s svojimi dih jemajočimi umetninami. Njuni burni življenji, prepleteni z zaobljubami, v lepoti brezmejne, divje in nepredvidljive narave prežemata ustvarjalna strast in raziskovalni duh. Zloba, ljubosumje, družinske spletke in politični pretresi v Italiji v prvi polovici 20. stoletja, tudi obdobje fašizma, ju nemalokrat oddaljijo, potisnejo v agonijo in trpljenje. Gre za monumentalen, nadvse presunljiv roman francoskega pisatelja, scenarista in režiserja, ki je leta 2023 zanj prejel Goncourtovo nagrado in po katerem nastaja tudi film. Delo je mojstrsko prevedla Janina Kos.

About

Ob sobotah na Prvem beremo. Kaj? – Najboljše nove romane, poljudnoznanstvene knjige, poezijo, biografije pa še in še. Zakaj? – Ker z branjem širimo svoj svet. Ker ob branju razgibavamo domišljijo. Ker ob branju uživamo.

You Might Also Like