Toplovod RTVSLO – Val 202

Prvič v zgodovini smo v trenutku, ko ima evropski prvak v kanuju na divjih vodah manjše bicepse od tistih, ki mu ploskajo s kavča; mlada dekleta pa si ustnice spreminjajo v račje kljune. Kako razumeti novo estetiko telesa in telesnega? Od kod prihaja?

Ste se kdaj spraševali, zakaj se vsi moderni družbeni sistemi končajo podobno? Oblast in moč/moč in oblast obtičita v rokah majhnega odstotka ljudi s (pre)velikim vplivom, ki si bolj ali manj transparentno, vedno brutalno pokroviteljsko, največkrat kar v imenu demokracije in prostega trga, podjarmijo družbene podsisteme: zakonodajo, medije, represivne organe, vojsko, sodstvo, ekonomijo ..., skratka vse, kar ustvarja naš skupni prostor. Lokalno in globalno. Tik pred koncem Toplovoda (in demokracije) se sprašujemo: Ali je res tako samoumevno, da so škarje in platno v rokah peščice? Je mogoče bivati drugače? Je anarhija res samo psovka?

Kdo določa, kaj je prav in kaj narobe? Je to država, ki narobe in prav regulira skozi niz pravil in norm? Imamo moralo vtkano v DNK? Jo določa kultura? Ali izvira iz narave? Morda iz oziroma od boga? Ali pa so norme in z njimi predstave o tem, kaj je dobro ali slabo, prav in narobe, le posledica korporativnih interesov in so lahko kar koli? Kaj vi menite?

Kakšna bo prihodnost dela v času, ki prihaja, ko bodo človeške roke in možgani odveč? Kaj bo v naših življenjih nadomestilo delo, če ga bomo lahko vedno manj prodali delodajalcem? S čim bodo v obdobju, ko bo delo prišlo iz mode, tisti, ki imajo moč, nadzorovali ljudi?

Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?

V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?