Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Apd 1,12-14 Psalm: Ps 27,1.4.7-8 2. berilo: 1 Pt 4,13-16 Evangelij: Jn 17,1-11 Vrstica iz evangelija: »Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni.« (Jn 17,6) 1. berilo (Apd 1,12-14) Ko je šel Jezus v nebo, so se apostoli z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem. Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomèj in Matej, Alfêjev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov sin Juda. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati. Psalm (Ps 27,1.4.7-8) Odpev: Gospodovo dobroto bom užival v deželi živih. Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi moral trepetati? Gospodovo dobroto bom užival v deželi živih. Le eno prosim Gospoda; to bi rad dosegel, da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi gledal Gospodovo milino, in občudoval njegovo svetišče. Gospodovo dobroto bom užival v deželi živih. Poslušaj, Gospod, moj glas, s katerim te kličem, izkaži mi milost in mi odgovôri! O tebi govorí moje srce: »Išči njegovo obličje!« Tvoje obličje, Gospod, hočem najti. Gospodovo dobroto bom užival v deželi živih. 2. berilo (1 Pt 4,13-16) Preljubi, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo. Blagor vam, če vas zaradi Kristusovega imena sramotijo, saj nad vami počiva Duh slave, Božji Duh. Nihče med vami naj ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh. Če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo sram, ampak naj v tem imenu poveličuje Boga. Evangelij (Jn 17,1-11) Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsakim človekom, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet. Razodél sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, in verovali, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.«
