Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: 5 Mz 7,6-11 Psalm: Ps 103,1-2.3-4.6-7.8.10 2. berilo: 1 Jn 4,7-16 Evangelij: Mt 11,25-30 Vrstica iz evangelija: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28) 1. berilo (5 Mz 7,6-11) Mojzes je govóril ljudstvu: »Sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu; Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje. Gospod se ni nagnil k vam in vas izbral zato, ker bi bili številnejši od vseh drugih ljudstev, saj ste najmanjši izmed vseh. Gospod vas je marveč izpêljal z močno roko in vas rešil iz hiše sužnosti, iz roke egiptovskega kralja faraona zato, ker vas ljubi in hoče držati prisego, ki jo je dal vašim očetom. Vedi torej, da je Gospod, tvoj Bog, Bog, zvesti Bog, ki ohranja zavezo in dobroto tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi, do tisočega rodu, toda tistemu, kateri ga sovraži, pri priči povrne s tem, tako da ga uniči; ne daje odloga tistemu, kateri ga sovraži, v njegov obraz mu poplača. Zato izpolnjuj zapoved, zakone in odloke, ki ti jih danes zapovedujem izpolnjevati!« Psalm (Ps 103,1-2.3-4.6-7.8.10) Odpev: Gospodova dobrota traja vekomaj. Slávi, moja duša, Gospoda, njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje. Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega njegovega dejanja. Gospodova dobrota traja vekomaj. On odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni. On iz jame rešuje tvoje življenje, te krona z dobroto in usmiljenjem. Gospodova dobrota traja vekomaj. Vsa Gospodova dela so pravična, zatiranim deli pravico. Mojzesu je dal spoznati svoja pota, Izraelovim sinovom svoja dela. Gospodova dobrota traja vekomaj. Gospod je milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in bogat z dobroto. Z nami ne ravna po naših grehih, ne vrača nam po naši krivdi. Gospodova dobrota traja vekomaj. 2. berilo (1 Jn 4,7-16) Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. Evangelij (Mt 11,25-30) Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
