Kronika plus

RTVSLO – Prvi

Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov.

  1. 31/10/2021

    "Ko se bliža konec, se mudi živeti" - Paliativna oskrba v središče postavlja življenje

    Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje. Paliativna oskrba v središče postavlja življenje. Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje.

    24 min
  2. 02/06/2021

    Butik Slovenija - stranpoti slovenskega turizma

    Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič. Kdo bo reševal domači turizem, ali bo kriza znižala cene najdražjih namestitev in kaj bo največji davek epidemije v turizmu? Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov?  O tem z delavci v turizmu in poznavalci panoge.

    25 min
  3. 12/03/2021

    Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

    Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom. Pandemijo bomo premagali s cepljenjem. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno?   Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128-ih milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10-ih državah, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega BDP-ja. Medtem ko v skoraj 130-ih državah z 2,5 milijarde prebivalci ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.  Več v podkastu Kronika+.   Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.

    25 min

Ratings & Reviews

5
out of 5
4 Ratings

About

Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov.