Podobe znanja

RTVSLO – Ars
  • 0.0（0則評分）
  • 科學
  • 隔週更新

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.

  1. 2 天前

    Andrej Verlič: Mestni gozdovi – majhnih koščkih narave sredi urbanega vrveža

    Gozdovi v mestu niso zgolj prostor, kjer se rekreiramo, po napornem dnevu v službi sprostimo, ali v vročih poletnih mesecih v senci dreves malce ohladimo. Te koščke narave lahko razumemo kot podaljšek našega življenjskega prostora – avno zaradi vsega, kar nam vsak dan nudijo,bi lahko rekli, da z njimi pravzaprav sobivamo. V takšnih gozdovih, kjer je človek vsakodnevno prisoten, se raziskovalcem porajajo drugačna vprašanja kot sicer: kako odmrla drevesa, ki so bivališča raznim žuželkam, pticam, ter glivam, ohraniti in hkrati zagotoviti varnost obiskovalcev? Kako človek vpliva na razširjanje invazivnih rastlin? Kje in kako urediti pešpoti, da bo človekov vpliv – tudi na zavarovana območja – čim manjši? In ali je lahko pritisk na gozd, zaradi skoraj množičnega obiska človeka, prevelik? Tokrat v Podobah znanja gostimo dr. Andreja Verliča, gozdarja in naravovarstvenika, ki trenutno deluje na Oddelku za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije, v preteklosti pa je bil med drugim vodja upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Foto: Andrej Verlič (Klara Jurečič)

    29 分鐘

  2. 6月26日

    Lara Ulčakar: Stremi se k temu, da bi zgradili kvantni internet

    Kvantni računalniki bodo v bližnji prihodnosti kos kriptografskim metodam, s katerimi danes večinoma ščitimo digitalne podatke. Prav zato se pospešeno razvija pristope, ki bodo na različne načine omogočali varne komunikacije tudi v prihodnje. Še zlasti se stavi na razvoj t. i. kvantnih komunikacij, ki temeljijo na praktični uporabi zakonov kvantne fizike. Na prvi pogled nenavadni pojavi kvantnega sveta, kot so denimo prepleteni delci, namreč odpirajo možnosti za povsem drugačno zasnovo varnostnih protokolov. Potrebno tehnologijo za kvantne komunikacije se že pospešeno razvija, tudi pri nas. V Laboratoriju za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani tako med drugim že prepletajo fotone kvantno izmenjavo varnostnih ključev. O prepletanju fotonov ter možnostih, ki se s tem odpirajo, smo v Podobah znanja govorili s kvantno fizičarko dr. Laro Ulčakar.

    31 分鐘

  3. 6月19日

    Neža Vadnjal: Upamo, da bo novoodkriti celični proces pomagal razumeti, kako se pričnejo nevrodegenerativne bolezni

    O pomenu ravnovesja mnogo slišimo, kadar beseda teče o našem splošnem počutju in zdravju. A tudi za naše celice je ravnovesje snovi, ki so v njej, izrednega pomena.Recimo proteini, ki so osnovni delavci v celicah, ves čas nastajajo in se porabljajo in so v nekakšnem dinamičnem ravnovesju. Da celica deluje normalno, mora torej imeti ravno pravšnjo količino proteinov, morajo pa obstajati tudi načini, kako to količino uravnati. Kaj pa se zgodi, ko se to ravnovesje podre? Ta vidik je še posebej pomemben in zanimiv z vidika nevrologije, saj lahko denimo kopičenje proteinov v živčnih celicah vodi do raznih nevrodegenerativnih bolezni. Celični proces, ki vzdržuje ravnovesje ne zgolj enega temveč kar cele skupine proteinov - in ki je morda prva točka v kaskadi, ki pripelje do okvar naših živčnih celic -, so proti koncu lanskega leta odkrili na Kemijskem inštitutu. Poimenovali so ga interstaza. Na kakšne načine bo interstaza prispevala k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni pa tudi kako se v interstazi pravzaprav uravnavajo proteini, bo osvetlila tokratna gostja Podob znanja, dr. Neža Vadnjal s Kemijskega inštituta.   Foto: Neža Vadnjal (Klara Jurečič)

    27 分鐘

  4. 6月12日

    Domen Vreš: Če želimo suverenost na področju jezikovnih modelov, potrebujemo še več podatkov

    Več ko uporabljamo umetno inteligenco, bolj se zastavlja vprašanje, kaj pravzaprav pomeni, da smo na tem pomembnem področju tako zelo odvisni od tehnologije, ki je večinoma v rokah tujih tehnoloških podjetij. Čeprav t. i. tehnološka suverenost postaja vse bolj relevantno vprašanje, je v vsakdanji praksi pogosto udobje tisto, ki odloči, da bomo raje posegli po nekem komercialnem izdelku, ne glede na to, kakšne so širše posledice takšnih odločitev. Temelj današnje najnaprednejše umetne inteligence prestavljajo veliki jezikovni modeli in prav zato je ključnega pomena, da imamo, razvijamo in uporabljamo tudi slovenske jezikovne modele, kot je Gams. Zakaj je pomembno, da imamo domač odprtokodni jezikovni model, kaj vse je potrebno za njegov razvoj in kako zmogljiv je danes Gams v primerjavi s sorodnimi modeli? To je v oddaji Podobe znanja pojasnil Domen Vreš, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki v okviru programa Povejmo razvija slovenski jezikovni model Gams. Modele lahko med seboj v praksi primerjate na portalu Slovenska pogovorna arena in s tem obenem sodelujete pri nadaljnjih izboljšavah Gamsa.

    34 分鐘

  5. 6月5日

    Sabina Kolbl Repinc: Ali se proizvodnja bioplina splača, je odvisno tudi od politike države

    Količina zavržene hrane v Sloveniji v zadnjih letih ni upadla, celo povečala se je. Potem so tu ostanki iz prehrambene industrije in kmetijstva ter blato iz čistilnih naprav. Odpadkov, ki jih lahko predelamo v bioplin in metan, je dovolj. Zakaj torej takšno pridobivanje elektrike, toplote in goriva - vsaj pri nas - ostaja neizkoriščen vir energije? So posredi morda okoljski in politični zadržki? V tokratnih Podobah znanja gostimo doc. dr. Sabino Kolbl Repinc, ki na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Kemijskem inštitutu raziskuje razne postopke predelave odpadkov v bioplin in metan.

    30 分鐘

  6. 5月29日

    Nina Bednaršek: Hitrost zakisljevanja morja je višja kot kadarkoli v zadnjih 800 000 letih

    Mednarodna raziskava je lansko leto potrdila, da je stopnja zakisljevanja morja presegla tako imenovano kritično planetarno mejo. Glede na predindustrijsko dobo se je stopnja kislosti svetovnih morij povečala za 30 odstotkov. Svetovna morja so v preteklosti absorbirala velik del toplogrednih izpustov, kar je nekoliko upočasnilo naraščanje globalne temperature zraka, a je obenem ne samo segrelo oceane, ampak tudi v pomembni meri spremenilo kemijo morja. To pa ima danes že občutne posledice za najrazličnejše morske organizme. Daleč najbolj so prizadeti organizmi, ki gradijo lupine oziroma ogrodja, kot so morski polži, školjke in raki ter korale. A raziskave kažejo, da so zaradi teh sprememb neposredno ogrožene tudi ribe. O zaskrbljujočih posledicah bolj kislih morij smo se v Podobah znanja pogovarjali z morsko biologinjo dr. Nino Bednaršek z Inštituta Jožef Stefan, ki je sodelovala pri zgoraj omenjeni mednarodni raziskavi.

    31 分鐘

  7. 5月22日

    Anita Jemec Kokalj: Včasih je bioplastika za tla celo bolj škodljiva kot običajna

    Ni kotička sveta - od morij do rek, zraka in zemlje - pa tudi ni živega bitja - od človeškega telesa do živali in rastlin -, kjer ne najdemo majhnih plastičnih delcev. Zdi se, kot da sta mikroplastika in nanoplastika vseprisotni. V kolikšni meri pa je prisotnost tega odpadka, tam, kjer ta ne bi smel biti, že škodljiva? V tokratnih Podobah znanja gostimo izr. prof. dr. Anito Jemec Kokalj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Spomladi letos je prejela Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. V svojih raziskavah dr. Anita Jemec Kokalj preučuje razne vidike, kako mikroplastika vpliva na talne živali - na deževnike, ličinke, rake - ter na rastline. Zanima jo, katere škodljive snovi mikroplastika veže nase in kaj se iz teh delcev izloča. Med drugim preučuje tudi, ali ima mikroplastika, ki nastane iz biorazgradljive plastike - pogosto predstavljene kot dobre alternative klasičnim plastičnim materialom -, dejansko manjši vpliv na okolje in bitja v njem? Foto: Anita Jemec Kokalj (Klara Jurečič)

    27 分鐘

  8. 5月15日

    Gregor Rihtaršič: Boljši izraz kot temna snov bi lahko bil nevidna snov

    Temna snov velja danes za veliko uganko astrofizike, o kateri bi si resnično želeli vedeti kaj več in predvsem kaj bolj otipljivega. Vemo, da obstaja, vemo, da jo je mnogo več kot običajne snovi. Brez nje galaksije zagotovo ne bi bile takšne, kot so. A razen tega, da temna snov prispeva zelo veliko dodatne mase znanemu vesolju, se še vedno izmika podrobnejšim opazovanjem, predvsem zato, ker preprosto ne reagira z navadno snovjo, denimo s svetlobo. Vseeno je mogoče o njej veliko izvedeti tudi posredno, sploh ob pomoči zmogljivih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop Jamesa Webba. Za raziskave izmuzljive narave temne snovi je doktorski študent na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič prejel prestižno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero bo svoje raziskave temne snovi nadaljeval na Nizozemskem. Kaj vemo o temni snovi in kako bi lahko izvedeli še kaj več, bo v ospredju današnjih Podob znanja.

    30 分鐘
顯示全部 (102)

簡介

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.

資訊

  • 創作者
    RTVSLO – Ars
  • 活躍年代
    2010年 - 2026年
  • 集數
    102
  • 年齡分級
    兒少適宜
  • 版權
    © (C) RTVSLO 2026
  • 節目網站
    Podobe znanja

「RTV Slovenija」的更多內容

你可能也會喜歡