Reševalna postaja

RTVSLO – Val 202
  • 0.0 (0)
  • NEWS
  • UPDATED WEEKLY

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

  1. 1D AGO

    Asfalt pri padcu kot radirka briše dele kože in telesa nezaščitenega motorista

    Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju. 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili Poglavja: 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili 00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado 00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije 00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice? 00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih 00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije 00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo 01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi 01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev 01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor?

    1h 32m

  2. APR 21

    So zapoznele borelioze (močno) spregledana težava ali tržna niša za zaslužek?

    Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani. Poglavja: 00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze 00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij 00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo? 00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo 00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt 00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz?

    1h 6m

  3. APR 7

    Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida

    Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.

    1h 5m

  4. MAR 24

    Bolnik včasih sploh ne ve, da ima v glavi deset centimetrov velik tumor

    »Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje? Poglavja: 00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice 00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov 00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden 00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina 00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor 00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju 00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa 00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok 01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike

    1h 15m

  5. JAN 27

    Ko je rešilec mamo pripeljal domov, ji domači niso odprli vrat

    »Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami. Poglavja: 00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado? 00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje 00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem … 00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji 00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka 00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista? 00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti

    1h 6m

  6. JAN 13

    Podhladitve: dveletnik brez posledic preživel telesno temperaturo pod 12 stopinj, zdravnica 40 minut srčnega zastoja pod ledom

    Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo? Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj. Poglavja: 00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo? 00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe? 00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo? 00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah? 00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem 00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja 00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi 00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj

    57 min

  7. 12/30/2025

    Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev

    Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati? Poglavja: 00:01:45 Zgodbe pacientov, hvaležnih za novo rojstvo 00:05:15 Nemški turist oslepel, a se vrnil s poslovno idejo 00:14:41 Zakaj so poškodbe pri uporabi električnega skiroja tako zelo težke 00:19:44 Vloga maksilofacialnih kirurgov pri filigranski rekonstrukciji obraza 00:24:39 Politravme – največji izziv 00:31:42 Zakaj je pri mladih zdravljenje včasih manj predvidljivo? 00:36:36 Ni vprašanje le, kaj medicina zmore, ampak kdaj se ustaviti, ker nima smisla 00:39:51 Zakaj je delo s svojci včasih težje od samega zdravljenja 00:50:45 Delo urgentnika na terenu v primerjavi z delom intenzivista na intenzivi : ta je lahko pameten 01:09:54 Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev

    1h 17m

  8. 12/09/2025

    Si predstavljate, kaj pomeni hkrati izgubiti roke, noge, vid in sluh?

    Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.

    1h 7m
See All (100)

About

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

Information

  • Creator
    RTVSLO – Val 202
  • Years Active
    2025 - 2026
  • Episodes
    100
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Show Website
    Reševalna postaja

You Might Also Like