Reševalna postaja

RTVSLO – Val 202
  • 0.0 (0)
  • NEWS
  • UPDATED WEEKLY

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

  1. JAN 27

    Ko je rešilec mamo pripeljal domov, ji domači niso odprli vrat

    »Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami. Poglavja: 00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado? 00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje 00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem … 00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji 00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka 00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista? 00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti

    1h 6m

  2. JAN 13

    Podhladitve: dveletnik brez posledic preživel telesno temperaturo pod 12 stopinj, zdravnica 40 minut srčnega zastoja pod ledom

    Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo? Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj. Poglavja: 00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo? 00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe? 00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo? 00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah? 00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem 00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja 00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi 00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj

    57 min

  3. 12/30/2025

    Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev

    Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati? Poglavja: 00:01:45 Zgodbe pacientov, hvaležnih za novo rojstvo 00:05:15 Nemški turist oslepel, a se vrnil s poslovno idejo 00:14:41 Zakaj so poškodbe pri uporabi električnega skiroja tako zelo težke 00:19:44 Vloga maksilofacialnih kirurgov pri filigranski rekonstrukciji obraza 00:24:39 Politravme – največji izziv 00:31:42 Zakaj je pri mladih zdravljenje včasih manj predvidljivo? 00:36:36 Ni vprašanje le, kaj medicina zmore, ampak kdaj se ustaviti, ker nima smisla 00:39:51 Zakaj je delo s svojci včasih težje od samega zdravljenja 00:50:45 Delo urgentnika na terenu v primerjavi z delom intenzivista na intenzivi : ta je lahko pameten 01:09:54 Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev

    1h 17m

  4. 12/09/2025

    Si predstavljate, kaj pomeni hkrati izgubiti roke, noge, vid in sluh?

    Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.

    1h 7m

  5. 11/25/2025

    Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?"

    "Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito. Zakaj zloraba antibiotikov drugod po svetu vpliva na uspešnost zdravljenja z njimi tudi pri nas ? Ali zdravljenje z antibiotiki v otroštvu res vpliva na razvoj diabetesa, alergij, raka in celo debelosti v odraslosti? Zakaj ne velja več, da je treba vse predpisane škatlice teh zdravil jemati do konca? Koliko razvoj novih zdravil kroji finančni interes farmacevtske industrije in ali smo pripravljeni na čas, ko antibiotiki ne bodo več učinkovali? Svoje izkušnje bo dodal tudi strokovni sovoditelj, reševalec, inštruktor in vodja SUC Kočevje Primož Velikonja. Sogovornica:  Dr. Tina Plankar Srovin, pediatrinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Poglavja: 00:01:11 Ko gre za sum na meningokokno sepso pri otroku, infektologom kar zaledeni kri 00:08:57 Dolgoročne posledice jemanja antibiotikov v otroštvu tudi rak, diabetes, debelost in celo kognitivne spremembe 00:13:04 Napačna raba antibiotikov v drugih državah vpliva na zdravljenje bolnikov pri nas, primer iz Srbije 00:20:32 Ali antibiotiki res bolje pomagajo tistim, ki jih zelo redko jemljejo 00:23:23 O fantku, ki je zaradi antibiotikov v hrani razvil hudo alergijsko reakcijo 00:36:03 O sepsi, ki je smrtonosna tretjino odraslih obolelih 00:40:36 Kam gre razvoj novih zdravil in kako ga kroji finančni interes farmacevtske industrije? 00:46:08 Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?"

    53 min

  6. 11/10/2025

    Moški nimajo pojma o svojih spolnih organih

    Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.Pojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo? Foto: Robert Seljak Poglavja: 00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava 00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije 00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi 00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro 00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo 00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog 00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanja

    58 min

  7. 10/28/2025

    Za zdravljenje starostnika bi prodali vse imetje, za otroka pa …

    Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …Vse to so podobe in zgodbe, ki so zaznamovale zdravniško pot Katarine Vincek, sicer pediatrinje s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Že od študentskih let je bila članica odprav medicinske pomoči v Indiji, Zambiji, Keniji in na Madagaskarju, večmesečne misije pa je v organizaciji Zdravnikov brez meja opravila še v Južnem Sudanu in Iraku. O zdravljenju bolezni in poškodb v razmerah, v katerih se ob pomanjkanju zdravil in pripomočkov lahko zanese le na svoje znanje in sta s kolegom edina zdravnika na območju, velikem kot pol Slovenije, v katerih napotnice piše vaški vrač in v katerih je pomen zdravljenja starejših neprimerno bolj cenjen kot zdravljenje otrok, se je pogovarjala s strokovnim sovoditeljem, izkušenim reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic. Poglavja: 00:03:04 Kako se spopasti z visoko smrtnostjo 00:14:08 Porodna zgodba 00:16:44 O sestavljanju inkubatorja iz stiropora in lepilnega traku 00:00:01 Zakaj sploh na medicinske odprave 00:19:43 Napotnice pogosto piše vrač 00:24:05 Zakaj je tako pomembno uporabljati "prava očala" 00:27:36 Starostnik je več kot zlato, otrok pa … 00:37:48 Dvanajstletnikova hkratna skrb za umirajočo mamo in za preživetje mlajših sorojencev 00:44:12 Kakšno psihološko pomoč dobijo Zdravniki brez meja 00:51:48 Ko do avtomobila stopi zadrogiran in oborožen otrok 00:55:33 Nepozabni mali bolnik, ki ji je podaril že obliznjene bombone

    1h 2m

  8. 10/14/2025

    Sredi noči sem poklical ženo in rekel: Samo objemi otroke

    »Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.Pomagal je v okoliščinah, v katerih je bilo resno ogroženo njegovo življenje in zaradi vsega postal nedvomno drugačen človek, ki veliko bolj ceni vse, kar ima, tudi najbolj banalne in samoumevne malenkosti. S strokovnim voditeljem Primožem Velikonjo, njegovim nekdanjim sodelavcem, sta razkrivala, kako reševanje poteka, kako obračunajo s svojimi napakami, kako se spoprijemajo z neuspešnimi oživljanji, še posebej otrok, pa tudi kateri prizori, vonji in zgodbe ga bodo spremljali vse življenje. Poglavja: 00:08:28 Reševalec motorist mora ukrepati povsem sam 00:18:15 Ko je pri oživljanju pričo bolj skrbela zobna proteza kot življenje 00:23:00 Ko bi svojci dali premoženje za dveminutni tečaj oživljanja 00:27:33 Motoristi so za številne nesreče krivi sami 00:42:22 Ko malčka usodno poškoduje zračna blazina 00:49:57 Nesreča s kombajnom in čustveno srečanje 10 let po njej

    59 min
See All (100)

About

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

Information

  • Creator
    RTVSLO – Val 202
  • Years Active
    2025 - 2026
  • Episodes
    100
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2023
  • Show Website
    Reševalna postaja

You Might Also Like