Vroči mikrofon RTVSLO – Val 202

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu."

V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Gosti


Inge Suder, uprava bolnišnice Ida-Tallinna Kesk-haigla;
Kristina Maemets, mlada zdravnica na oddelku nujne medicinske pomoči;
Franka Marija Škerjanec, Slovenka v Estoniji;
Nele Labi, državna sekretarka na Ministrstvu za socialne zadeve;
Grethel Tarmas, glavna babica v talinski porodnišnici.

Zapiski 

Eesti Haige-kassa

 

Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Gosti:


izr. prof. dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport;
dr. Bojan Knap, zdravnik in športnik, strokovnjak za regeneracijo v procesu treninga;
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, strokovnjakinja za spanje;
izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka;
prof. dr. Peter Stankovič, sociolog in kulturolog;
prof. dr. Igor Mekjavić, sodelavec na inštitutu Jožef Stefan.

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?




Predlog Evropske komisije o posodobljeni direktivi o vozniških dovoljenjih je že zdaj, ko gre samo za predlog, povzročil kar nekaj slabe volje med starejšimi vozniki. Po sprejetju direktive naj bi se namreč starostna meja za podaljšanje vozniškega dovoljenja znižala za 10 let, iz 80 let na 70. V Sloveniji pa to ni novost. Že od sredine januarja leta 2013 vsa pridobljena vozniška dovoljenja kategorije B veljajo do dopolnjenega 70. leta voznika. 

Sogovornice in sogovorniki:

Andreja Knez, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet;
dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani;
dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa v Kliničnem centru Ljubljana;
mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi;
voznica Lidija iz Ljubljane;
Ana Cergol Kebler, vodja programa za varnejšo mobilnost starejših;
voznica Marija iz Cerknega.

Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.

Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.




Ženske kot vodje imajo žal pogosto manj razumevanja za ženske
Irena Ilešič Čujovič je pred leti položaj predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije sicer zasedla začasno, po nenadni smrti dolgoletnega predsednika sindikata, zato uradno zdaj teče šele njen prvi polni mandat. Čeprav po izobrazbi pravnica, ki neposredno v zdravstvu ni delala, je v nekaj letih postala odločen in srčen glas cele palete zaposlenih od strežnic in medicinskih sester do socialnih delavcev in zdravnikov. Tem znotraj vse bolj spremenjenih razmer in vse bolj plenilskih apetitov elite skuša ustvariti vsaj znosne delovne pogoje in zagotavljati dostojno plačilo, kar v podcenjeni in močno feminizirani dejavnosti nikakor ni preprosto.

Kornelija Kianec je sobarica, ki se bori za pravice turističnih delavk – v glavnem so namreč ženske, ki so najpogosteje skrite očem. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal v Murski Soboti, čeprav se je nazadnje izpostavila ob stavki sobaric in čistilk Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, ki jih je delodajalec prezaposlil na zunanjega izvajalce. Stavkajoče so namreč podprle tudi sobarice iz Term 3000, ki so vse temne plati tako imenovanega "outsourcinga" že dobro spoznale.

Barbara Jamšek je lutkovna animatorka in igralka v Lutkovnem gledališču Maribor. Sama zase pravi, da je kolektivka in aktivna državljanka.

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?




Sogovornice in sogovorniki:

Nina Košmrlj, mlada učiteljica fizike in matematike na Osnovni šoli Kolezija;
Mitja Šket, ravnatelj osnovne šole Šmarje pri Jelšah;
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture;
dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
Gregor Pečan, predsednik Združenje ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva;
dr. Mojca Čepič, profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani;
Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič.