Šala za starše

RTVSLO – Val 202

Šala za starše je vlažilni robček, ki obriše driske in druge stiske. Je podkast, ki ga ustvarjava Maja in Uršula, mami, ki druga pri drugi ves čas preverjava: a je to normalno?! Je normalno, da se v dojenčka ne zaljubiš v trenutku, ko ga prvič pestuješ? Je normalno, da bradavice krvavijo? Je normalno, da preboleva že šesto šesto bolezen? Je normalno, da ne joče le otrok …? Skupaj z vami brez moraliziranja govorimo o starševstvu.

  1. MAY 12

    Zala Udir, 27-letna mačeha: Včasih imaš občutek, da nisi del družine

    Zala Udir je 27-letna mačeha, partnerka, magistrica zakonskih in družinskih študij ter podjetnica. Že tri leta je mačeha oziroma kot raje reče “bonus mama” dvema partnerjevima otrokoma. Spominja se prvih srečanj, tudi svojih stisk in solza, občutkov, da se mora dokazovati in izpolniti pričakovanja drugih. Pripoveduje, kako je postala del družine, zakaj spoštuje dogovore bioloških staršev otrok, kako se vključuje v vzgojo in kakšni so izzivi deljenega skrbništva po principu: en teden pri nama, en teden pri mami. Komentira tudi pogosto neizrečene misli bonus staršev, denimo: lepo mi je, ko sva sama. O vlogi mačehe govori tudi na brezplačnih webinarjih. Poglavja: 00:01:11 Podpora za člane sestavljenih družin 00:01:50 Dojemanje besede mačeha. Je bolje bonus mama? 00:04:00 Se je spraševala, kako bo postala del že obstoječe družine? 00:06:05 Lahko kot krušna mati otrokoma svojega partnerja rečeš, da ti gresta na živce? 00:07:38 Pravila, ki so jih določili biološki starši v dogovoru z bonus mamo 00:08:40 Otroka se pogosto zatečeta tudi k njej po kakšen nasvet 00:09:38 Pričakovanja okolice, tekmovalnost z biološko mamo, trud, da je perfektna mačeha 00:11:20 Je kdaj prisoten občutek, da ni del družine? 00:12:20 Partner in oče otrok mora pomagati mačeho vključiti v družino 00:13:30 Če ti je kdaj težko, ti družba reče: “Saj bi lahko izbrala nekoga brez otrok.” 00:15:00 Obožujem tudi čas, ko sva sama 00:17:42 Podkupovanje otrok 00:19:05 Čas, da se najdeš v vlogi, ker za mačehe ni priročnika 00:22:30 “Nisi moja mama!” 00:23:50 Kako zagotoviti vključenost novega partnerja v družino 00:24:30 Kako poteka komunikacija z biološko mamo 00:27:30 Odzivi okolice, prijateljev, družine, ko so izvedeli, da je mačeha 00:28:20 Izgubiš kakšen stik zaradi “nove družine” 00:29:40 “Ne moreš razumet, ker nimaš svojih otrok!” 00:30:40 Če se partnerski odnos konča, izgubi tudi stik z otrokoma 00:31:20 Kaj odgovori ob vprašanju: “Ali imaš otroke?” 00:31:50 Najlepši spomini, ki so jih preživeli skupaj 00:33:00 Izkazovanje ljubezni med partnerjema pred otroki 00:36:10 Nasvet za vse, ki so se znašle v vlogi mačehe 00:37:40 "Trudim se, a nisem popolna."

    39 min
  2. APR 28

    Nika Mori: Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze ... v petem poskusu IVF pa pozitiven test

    Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka. Poglavja: 00:00:30 Srečka nosečka 00:01:10 Štiri leta neplodnosti 00:02:34 Začetek zdravljenja neplodnosti na kliniki 00:04:20 Prvi postopek zunajtelesne oploditve 00:05:10 Kaj pa če otroka ne bo? 00:06:50 Kako postopki zunajtelesne oploditve vplivajo na partnerski odnos? 00:07:55 Zakaj je začela o neplodnosti govoriti javno, na spletu? 00:11:43 Moška neplodnost, ženska neplodnost 00:15:00 Koliko igel, zapisov, izvidov, pregledov se je nabralo v treh letih postopkov? 00:17:35 Prvi pozitiven test v 5. postopku IVF 00:22:30 Sreča ali strah ob nosečnosti? 00:25:05 Prehojena pot do te nosečnosti 00:26:30 Empatično zdravstveno osebje 00:28:10 Potrditveni ultrazvok 00:30:30 Teža ali veselje ob nosečnosti prijateljic, družinskih članov … 00:34:10 Komentarji družine, prijateljev in okolice na neplodnost in postopke IVF 00:39:00 Pacientka si ne želi slišati zgodb drugih in nasvetov, če ni vprašala zanje 00:40:30 Želja, da bi se pari počutili manj same, a naj se ne primerjajo med sabo 00:41:30 Moč in bolečina, da rečeš: zdaj pa dovolj postopkov … 00:42:40 Kako se je Nika Mori spremenila v zadnjih 4 letih 00:45:30 Otrok, če ga bosta objavljala na družabnih omrežjih, bo zaščiten in anonimiziran 00:46:30 Odziv bodočih babic in dedkov na nosečnost 00:48:42 Brez alkohola, zdrava prehrana, telovadba, brez gretja sedežev, bazenov in savne, brez parfumov 00:52:30 Brazgotine od operacije, modrice, napihnjen trebuh, stres, injekcije in jok … 00:56:51 Zapisovanje protokolov in koledar, ker so pogosti občutki izgubljenosti in samote 00:58:08 Brez občutkov strahu v nosečnosti, če bodo težave, jih bosta reševala sproti

    1h 1m
  3. APR 14

    Mojca Lapi o delu s problematičnimi mladimi: Nudiš lahko ogromno, a ne moreš rešiti vseh

    Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd. Poglavja: 00:00:50 Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami 00:01:40 Intenzivne stanovanjske skupine 00:03:15 Beg mladostnika in razpisana tiralica 00:04:00 Kako pride mladostnik v zavod 00:05:40 Družinske okoliščine mladih, ki imajo čustvene in vedenjske motnje 00:07:15 Obravnava mladostnikov in njihov sprejem 00:08:40 Gradnja odnosa in zaupanja 00:10:00 Mladostniki so živi detektorji ‘bulšita’ 00:12:30 Delo z odvisniki in provokativna vedenja pod vplivom drog 00:14:40 Samomor in zavedanje pedagogov, da ne moreš rešiti vseh 00:17:00 Sodelovanje s starši 00:18:35 Življenje v stanovanjski skupini: dan mladostnika 00:20:30 Telefon je največja nagrada, a tudi kazen 00:23:00 Preventivna pomoč in preprečevanje vstopa mladostnikov v zavod 00:26:00 Nasvet za starše, ki imajo ‘težavnega’ otroka: doslednost in zaupanje 00:29:00 Dostop do spleta je dostop do celega sveta 00:31:00 Zgodbe z lepim koncem in odnos do službe 00:34:00 Samopoškodovanje, prevelik odmerek, prostitucija

    38 min
  4. MAR 17

    Petra Kolarič: Materinska krivda in mentalno breme

    Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka. Poglavja: 00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi? 00:03:55 Akvarij materinstva 00:05:05 Ideal dobre mame 00:06:15 Družbena omrežja in primerjava z “idealnimi” mamami 00:07:30 Kdaj so se povečale zahteve do mam 00:09:00 Druga izmena 00:12:20 Materinska krivda 00:17:06 Dovolj dobra mama 00:17:56 Partner, pričakovanja, očetovstvo 00:27:05 Delitev mentalnega bremena 00:30:25 “Mom shaming” oz. sramotenje mame in podpora mama-mami 00:38:30 Postavljanje mej 00:41:16 Družinska dinamika na dopustu 00:43:30 Dopust po “dopustu” 00:45:00 Čas zase in počitek 00:55:54 Nov podkast Odločena

    57 min

About

Šala za starše je vlažilni robček, ki obriše driske in druge stiske. Je podkast, ki ga ustvarjava Maja in Uršula, mami, ki druga pri drugi ves čas preverjava: a je to normalno?! Je normalno, da se v dojenčka ne zaljubiš v trenutku, ko ga prvič pestuješ? Je normalno, da bradavice krvavijo? Je normalno, da preboleva že šesto šesto bolezen? Je normalno, da ne joče le otrok …? Skupaj z vami brez moraliziranja govorimo o starševstvu.

You Might Also Like