Pogled v znanost

RTVSLO – Ars

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

  1. Oct 12

    Po prvi obletnici razglasitve Mednarodnega dneva jam in krasa

    13. september je od leta 2025 po odločitvi Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo oziroma UNESCO Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo in večino organizacijskih in spodbujevalnih predpriprav na lansko razglasitev septembra na sedežu UNESCA v Parizu so pripravili tukajšni krasoslovci, mednarodnopravno pa Slovenija kot država članica. Srce priprav je bil seveda postojnski Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer je med drugim tudi sedež Svetovne speleološke zveze, od koder je formalna pobuda za to razglasitev tudi prišla. Izr. prof. Nadja Zupan Hajna z inštituta je bila do lani predsednica te mednarodne zveze raziskovalcev jam, zdaj pa je njena blagajničarka. Sicer je profesorica Zupan Hajna tudi dolgoletna raziskovalka predvsem kraških sedimentov, ki je na našem programu že večkrat pojasnjevala spoznanja teh raziskav. Sama je bila v imenu speleološke zveze tudi pobudnica in organizacijska duša nekajletnih prizadevanj za razglasitev 13. septembra za mednarodni dan jam in krasa. Obstaja najmanj en življenjsko pomemben razlog, zaradi katerega je bila smiselna razglasitev dneva kraškega podzemlja pri UNESCU – približno petina svetovnih celinskih tal je kraškega izvora in tako tudi ustrezen odstotek tamkajšnih podzemnih vodonosnikov. Če dodam le še ožji interes pri nas, približno polovico ozemlja države predstavljajo kraška tla s približno polovico vodonosnikov v njih, to pomeni, da se približno polovica ljudi pri nas s to življenjsko tekočino živih bitij oskrbuje prav iz občutljivega kraškega podzemlja. Ne gre torej za nekakšen dodaten prestižni dan redkih zanesenjakov, temveč za življenjsko pomembno naravno okolje, ki na primer v sušnih obdobjih predstavlja celo dve tretjini dostopnih virov pitne vode. Več o pomembnosti kraškega podzemlja, poti do te razglasitve in napovedi znanstvene konference, ki je med 10. in 13. septembrom potekala na Postojnskem v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa, bomo predstavili v tokratni oddaji. Posnetki so nastali na novinarski predstavitvi tako tega dneva kot same znanstvene konference na temo »Trajnostno upravljanje jam in krasa s poudarkom na varstvu, izobraževanju in raziskavah kot temelju trajnostnega razvoja«. Temo so predstavili trije krasoslovci, od lanske jeseni predstojnica inštituta izr. prof. dr. Nataša Ravbar, prof. dr. Franci Gabrovšek in že omenjena dr. Nadja Zupan Hajna, izredna profesorica na UNESCOVI postdiplomski katedri krasoslovja v okviru Univerze v Novi Gorici. FOTO: Z leve sedijo Franci Gabrovšek, Nataša Ravbar in Nadja Zupan Hajna VIR: avtor fotografije Luka Vovk Vižintin (za IZRK ZRC SAZU)

  2. Sep 21

    Zoogeografske meje Dinarskega krasa pojasnili z genomom jamskega hrošča

    Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej starejši kot pa so pred metodami genetskih analiz (npr. verižna reakcija s polimerazo ali t.im. metoda PCR) raziskovalci jamskega sveta predvidevali prej. V okolju kraškega podzemlja so ekološke razmere ekstremne in za uspevanje živega sveta skrajno neugodne. Zaradi cikličnih podnebnih sprememb, zlasti izrazitih aridizacij (izsuševanj), so se predstavniki nekaterih živalskih skupin v milijonih letih svoje evolucije, naselili in se prilagodili na življenje v negostoljubnih okoljih kraškega podzemlja. Podzemlje Dinarskega krasa velja za enega od vrstno najbogatejših podzemeljskih ekosistemov na svetu. Med temi organizmi predstavlja skupina tu živečih hroščev podzemljarjev (Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini) eno največjih evolucijskih praskupin, ki so se od tu širile po ozemlju sedanje Evrope. V Postojnski jami je domačin Luka Čeč l.1831 našel 0,7 cm velikega jamskega hrošča in ga dal kustosu Deželnega muzeja grofu Hochenwartu, ta pa ga je dal opisati Ferdinandu Jožefu Schmidtu, pobudniku naravoslovne dejavnosti na Kranjskem, ki je l.1878 preminil v Ljubljani. Gre za prvi znanstveni opis kakšne podzemne živali do takrat, in tako je bil Schmidt tudi začetnik biospeleologije nasploh. Schmidt je hrošča poimenoval drobnovratnik in po nemško Enghalskäfer ter mu dal znanstveno ime po omenjenem kustosu Leptodirus hochenwartii. V raziskavi je Polak s kolegi molekulsko analiziral 147 vzorcev podzemljarjev in zajel 116 rodov te skupine hroščev iz zahodne Palearktike. V pogovoru izvemo, zakaj in kako je mogoče, da so ti podzemljarji dejansko ena najstarejših živalskih skupin v tem kraškem podzemlju. FOTO: Na fotografiji je slepi jamski hrošč drobnovratnik iz neke jame na Notranjskem VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Drobnovratnik#/media/Slika:Leptodirus_hochenwartii.jpg

  3. Sep 14

    Znanstvena konferenca Evropa sreča stari Egipt v Ljubljani

    S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v soboto končala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin« (10. - 12.IX). Posvetili so jo diplomatu avstrijskega cesarstva in zbiralcu egipčanskih starin Antonu pl. Lavrinu ((*1789, Vipava – †1869, Milano) in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu I. Mehiškemu ((*1832, Dunaj – †1867, Mehika), ki je iz nabora cesarskih zbirk na Dunaju nameraval ustanoviti muzej egipčanskih starin. Konferenca se je začela že v četrtek z ogledom egipčanske zbirke enega od organizatorjev konference, Narodnega muzeja Slovenije. Anton Lavrin je leta 1834 prevzel mesto generalnega avstrijskega konzula v Aleksandriji. Takoj po prihodu v Egipt je postal navdušen zbiralec staroegipčanskih starin. Kadar mu je čas dopuščal, je tudi sam izkopaval, v svoji vili v Aleksandriji, ki je bila uničena v požaru, je ustvaril obsežno egipčansko zbirko. O njunih poteh, zbirkah in vlogi pri povezovanju Evrope z Egiptom so govorili ugledni domači in tuji zgodovinarji ter egiptologi iz Avstrije, Slovenije in Italije. Dva med njimi sta bila naša gosta, zgodovinar dr. Miha Preinfalk (Zgod.inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) in vodja depojev v Narodnem muzeju Slovenije mag. Tomislav Kajfež. FOTO: Slika z razstave ilustracij »Vitez med piramidami. Anton Lavrin – naš prvi raziskovalec starega Egipta« od 27. marca do 2. maja 2023 v Narodnem muzeju Slovenije (avtor ilustracij je Jure Engelsberger) VIR: https://www.nms.si/si/razstave/11407-Vitez-med-piramidami

About

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

You Might Also Like