Odprto za srečanja

RTVSLO - Radio Koper
  • 0.0 (0)
  • News
  • Biweekly

Sobotno dopoldne je čas za posebne sogovornike. Vsak od njih prinaša morje zgodb. Odprto za srečanja je prostor za osrednji tedenski intervju Radia Koper.

  1. 4d ago

    Kustosinja Meliha Fajić: Vsakdanje zgodbe ljudi veliko povedo v družbeno-zgodovinskem kontekstu

    Bogato preteklost istrskega prostora že več let raziskuje kustosinja dr. Meliha Fajić iz Pokrajinskega muzeja Koper. Nedavno je za svoje delo prejela diplomo za pomembne strokovne dosežke, ki jo je Sekcija za kustose pri Skupnosti muzejev Slovenije letos podelila prvič. Prejemnica novega priznanja je zaslužna za razstave, s katerimi je kulturno dediščino približala širši javnosti. Z raziskovalnim delom pa je orala ledino tudi na področju historične demografije. Kot boste slišali v oddaji Odprto za srečanja, ima še veliko načrtov. V prihodnje se nam obeta razstava o koprskih dragomanskih družinah, ki so predstavljale most med Beneško republiko in Osmanskim cesarstvom.

  2. Oct 31

    Marija Knez: Šavrinščina je resna stvar

    Sobotno dopoldne je čas za posebne sogovornike. Vsak od njih prinaša morje zgodb. Odprto za srečanja je prostor za osrednji tedenski intervju Radia Koper.Gostja oddaje Odprto za srečanja je po rodu Belokranjka, Marija Knez, ki se je v Movraž v Istri preselila pred točno 40. leti. Danes je 85-letna upokojena ravnateljica OŠ Gračišče in neumorna kulturna ustvarjalka, ki že 30 let vodi pomembno dejavnost ohranjanja kulturne dediščine v Društvu Šavrini in anka Šavrinke. Igra, piše scenarije in organizira prireditve. Društvo se bo ob letošnjem jubileju predstavilo v soboto, 7. novembra v Gledališču Koper.  Rodila sem se v revni kajžarski hiši. Oče je bil zidar, mama je služila na dninah. Ko so na naši majhni podružnični šoli spraševali, ali bi šla za učiteljico sem takoj dejala, da bi seveda šla, ampak me mama ne bo pustila. Pa so jo prepričali. Marija Knez   Skoraj vsaka hiša v Istri je imela mamo, teto, babico, sestro ali sestrično, ki je hodila bodisi po jajca ali služit v Trst, držala tri vogale hiše pokonci in se obenem ali prav zaradi tega soočala s predsodki takrat prevladujoče patriarhalne družbe prve polovice 20. stoletja. Šavrinke so morale imeti neizmerno moč. Ker v domačih krajih ni bilo pogojev za kmetijstvo, so morale najprej po dolgem in širokem obhoditi Istro, da so tam nabrale jajca. Dva, tri dni so spale po hlevih in nabirale robo na kup, potem pa so jo morale še odnesti v Trst, da so jo tam prodale. Vedno so hodile peš, s košaro na glavi, spotoma pa so prepevale ali se šalile in kar med hojo še pletle nogavice ali kalcete in držale pokonci družino in dom. Marija Knez

  3. Oct 24

    Vse barve Klementine Golija in Klavdija Tutte

    Oktober nam je v radijski eter v oddajo Midva pripeljal slikarsko dvojino dveh akademskih slikarjev :Gorenjke in Primorca - Klementine Golija in Klavdija Tutte. Primorca je odneslo k njej, na Gorenjsko, a še vedno slika žive barve in simbole Mediterana, Gorenjka pa je v svoj čustveni svet sprejela vse njegove barve, a ostala zvesta svoji nežnejši likovni estetiki. Včasih v skupnem ateljeju iz iste tube iztisneta isto barvo, a nastane drugačna slika, saj jo uporabita na povsem drugačen način. K poslušanju prve jesenske oddaje Midva, vas vabi Nataša Benčič.

  4. Oct 16

    Rok Rozman in Rožle Bregar o filmu Junaki Soče: Tem ljudem bi morali postaviti spomenik

    Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za hidroelektratne, velike jezove in akumulacijska jezera. Italijanske načrte je prekinila druga svetovna vojna, jugoslovanska oblast pa jih je nato obudila. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman. Premiera 77-minutnega filma, za katerega je glasbo ustvarila zasedba Bakalina Velika in je nastal tudi v koprodukciji RTV Slovenija, bo nocoj v Kinogledališču Tolmin. Z ustvarjalcema se je o zgodovinskem ozadju boja za Sočo, nastajanju filma in prihodnosti reke, ki se danes sooča z drugačnimi pritiski, predvsem zaradi množičnega turizma, pogovarjala Mariša Bizjak.

  5. Oct 10

    Boštjan Noč: Slovenci smo pri prodaji medu svetovni fenomen

    Slovenci smo narod čebelarjev, kranjska sivka je slovenski ponos, med in drugi čebelji pridelki pa so vse leto nepogrešljiva stalnica na slovenskih mizah. Hkrati pa čebele še nikoli niso bile tako ogrožene kot danes in v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev verjetno sploh ne morejo več preživeti. V tokratno oddajo smo zato povabili prvega med čebelarji. Boštjan Noč ima ljubezen do čebel v genih in srcu, kot predsednik Čebelarske zveze Slovenije pa mu je v zadnjih letih uspelo s sodelavci spisati tudi zgodbo v svetovnem merilu. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi medaljo za zasluge Republike Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije  siže vrsto let zelo prizadeva, da bi ohranili slovensko avtohtono čebelo kranjsko sivko. Moja glavna skrb so čebele, čebele in čebele. Kdor živi zanje in z njimi, se lažje spoprijema s težavami, ki jih povzročajo klimatske spremembe in nelojalna konkurenca ponarejenega medu. Na srečo se Slovenci dobro zavedamo pomena čebel in vemo, kje dobiti kakovostne čebelje pridelke – to je pri lokalnem čebelarju na domu ali v trgovinah. Boštjan Noč Svetovni dan čebel je presegel vsa pričakovanja. Danes skoraj ni države na svetu, kjer 20. maja ne bi govorili o pomenu čebel in opraševalcev. Kot pobudnik tega dne si niti predstavljal nisem, da bo dosegel takšno svetovno prepoznavnost in spoštovanje. Med številnimi svetovnimi dnevi je prav svetovni dan čebel postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj srčno sprejetih po vsem svetu. Boštjan Noč Poglavja: 00:06:15 Zakaj je slovenska čebela drugačna in posebna?00:08:59 Poletja so v zadnjih letih vse bolj vroča, kako to občutijo čebele?00:10:27 So kemična sredstva še vedno največji sovražnik čebel? Smo tu naredili kak napredek?00:13:56 Koliko ponarejenega medu je na naših trgovskih policah?00:19:02 Kaj so pametni panji?00:23:19 Kako čebelarstvo še bolj vključiti v turistično promocijo Slovenije?

  6. Oct 3

    Avto z lahkoto enkrat na leto peljemo na pregled, zakaj tega ne naredimo tudi za svoje telo

    V tokratni oddaji gostimo Tanjo Španič, izvršno direktorico Združenja Europa Donna Slovenija in eno najbolj prepoznavnih glasnic ozaveščanja o raku dojk in nekaterih drugih rakih. Njena osebna izkušnja z boleznijo jo je že zelo mlado spodbudila, da se je aktivno vključila v delo Europe Donne, svoje znanje in izkušnje pa danes deli tudi na evropski in mednarodni ravni. Za nami je september, vijolični mesec, namenjen ozaveščanju o ginekoloških rakih. Oktober pa je rožnati mesec, ki nas še posebej opomni na pomen ozaveščanja o raku dojk. Ko so mi pri 26 letih postavili diagnozo rak dojk, nisem imela pojma, kaj me čaka. V trenutku so se vsi moji načrti spremenili. Tanja Španić

  7. Sep 26

    Društvo za nenasilno komunikacijo: Najtežje prepoznamo lastno neprimerno vedenje in psihično nasilje drugih

    Društvo za nenasilno komunikacijo že skoraj tri desetletja pomaga ljudem, ki nasilje doživljajo, pa tudi tistim, ki ga povzročajo, obenem pa veliko pozornosti namenja preventivi in ozaveščanju. Kdaj je torej pravi trenutek, da poiščemo pomoč? Ali moramo res čakati, da se zgodi nekaj hudega? Katere oblike nasilja Slovenci najtežje prepoznamo? In kaj sploh lahko človek pričakuje, ko prvič pokliče Društvo za nenasilno komunikacijo? O tem smo se pogovarjali s soustanoviteljico in predsednico društva Katjo Zabukovec Kerin, ki je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom pomembno vpliva na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih. »Zelo lepo pri našem delu je, da se večina zgodb žrtev nasilja razplete zelo dobro, da si uspejo urediti življenje brez nasilja. O žrtvah pogosto govorimo kot o nemočnih. Ampak v resnici na začetku terja veliko energije že to, da v takih odnosih preživiš, kasneje pa, da zmoreš vse korake, ki jih moraš narediti, da organiziraš drugače organiziraš svoje življenje in življenje svojih otrok … To je res občudovanja vredno in moč, ki veje iz takih oseb, je neverjetna!« Katja Zabukovec Kerin

  8. Sep 19

    Enkrat novinarka, vedno novinarka

    Janja Klasinc je bila večino svojega delovnega življenja novinarka, a jo je delovna pot odpeljala tudi v politiko in diplomacijo. « Vesela sem, da sem bila v politiki, hkrati pa odločena, da se vanjo nikoli ne bi vrnila«, je povedala ob izidu njenega knjižnega prvenca »ENKRAT NOVINARKA, VEDNO NOVINARKA – spomini na znane novinarje, politike in umetnike«, ki je nedavno izšla pri založbi Sanje. Knjiga je manj običajna avtobiografija, saj avtorica v njej ne govori le o sebi, pač pa niza spomine na mnoga znana imena, ki so v dobrem in slabem, zaznamovala njeno pot : na novinarje, ki so jo bili za zgled, na politike, umetnike. V svoji karieri je bila novinarka, urednica Jane, dopisnica Dela in RTV Slovenije iz Beograda v prelomnih časih odhoda Slovenije iz Jugoslavije, bila je tudi urednica časnika Republika. Kasneje je prestopila v politiko in diplomacijo, kjer se je tudi upokojila in si za 70.rojstni dan podarila knjigo. Rojena je v Kopru, njen oče Tugo Klasinc je bil med ustanovitelji Radia Koper, mama Slavica Klasinc ( nekoč Batištuta) pa je delala v naši glasbeni redakciji. Janjo Klasinc je ob izidu njene knjige na pogovor povabila Nataša Benčič.

See All (100)

About

Sobotno dopoldne je čas za posebne sogovornike. Vsak od njih prinaša morje zgodb. Odprto za srečanja je prostor za osrednji tedenski intervju Radia Koper.

Information

  • Creator
    RTVSLO - Radio Koper
  • Years Active
    2019 - 2026
  • Episodes
    100
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Show Website
    Odprto za srečanja

You Might Also Like