Frekvenca ‪X‬ RTV Slovenija

Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.

Izguba biotske raznovrstnosti je problem vedno večjih razsežnosti. Leto 2020 pa ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst.
To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast hkratnemu naraščajočemu zanikanju izgube biotske raznovrstnosti na polju javne debate. Frekvenca X pregleduje vzroke, pojavne oblike in posledice tega zanikanja v pogovoru z biologom in komunikatorjem naravovarstvenih prizadevanj, dr. Alexandrom Leesom z Metropolitanske univerze v Manchestru.

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Kvantne tehnologije napovedujejo prihodnost, ki se nam zaenkrat kaže le v obrisih, a hkrati že vemo, da bo v samih temeljih spremenila nekatere načine našega raziskovanja, opazovanja sveta, komuniciranja, izobraževanja in celo političnega udejstvovanja.
V tretjem delu serije razmišljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnosti vseobsegajočega nadzora državljanov. Kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva?
Ob tem se pogovorimo tudi o nedavnih novicah o milijardnih vlaganjih v razvoj kvantnih tehnologij in iščemo priložnosti za slovenske raziskovalce in podjetja.
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti tretje oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Tomasso Calarco (Projekt Quantum Flagship), dr. Andrea Morello (UNSW), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Človeštvo je začelo korakati proti svetu, ki ga bodo opisovale in spreminjale drugačne tehnologije, te posegajo na področja, ki jih do zdaj nismo niti slutili.
V drugem delu serije razmišljamo o kvantnih simulacijah, k nam bodo omogočile neslutene nove možnosti pri razvoju materialov in zdravil, in o kvantnih merilnih napravah, ki bodo ne le precej manjše od klasičnih naprav, ampak bodo ponudile tudi veliko večjo natančnost. Ob tem se bomo tudi teleportirali – z raziskovalci, ki so sodelovali pri prvi uspešni teleportaciji na Zemlji, se pogovarjamo o tem, če bomo znali v prihodnosti teleportirati tudi ljudi. Čarovnija? Magičnost kvantnih tehnologij je le navidezna, so namreč že trdno zasidrane v naš resnični svet.
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti drugega dela v seriji: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Samo Beguš (FE), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se z domačimi in tujimi raziskovalci temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost.
Kvantne tehnologije so večpomenski pojem in naše družbe se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, razvoj kvantnih tehnologij tudi stane ogromno denarja. Vprašati se je treba tudi o možnostih za zlorabo in odgovoriti na nekaj etičnih vprašanj. A najprej je treba razumeti, o čem sploh govorimo, ko govorimo o kvantnih tehnologijah.
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)

V tokratni Frekvenci X potujemo med superprevodnike, ki jih številni opisujejo kar kot tehnološki sveti gral prihodnosti. Lani je odmevala novica, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo. Od superprevodnikov si veliko obetajo prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji, z njimi bi močno izboljšali prenos energije na daljavo in hiter transport, nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco.

O superprevodnikih bomo govorili z enim od najprodornejših raziskovalcev na tem področju v Sloveniji dr. Denisom Arčonom z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in soavtorjem lani odmevne študije v reviji Nature dr. Rango Diasom z ameriške univerze Rochestra. Strokovni sodelavec oddaje je dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.