Frekvenca X RTVSLO – Val 202

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega?

To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič.

Sogovorniki:
- Urša Fležar, Biotehniška fakulteta
- Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta
- Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta
- Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo
- Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne
- biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.

V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak, z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.

Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Opoldne se bo o času spraševala tudi Frekvenca X. Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja Carlo Rovelli, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice Sedem kratkih lekcij iz fizike, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi. V briljantni analizi nam približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.