Frekvenca X RTVSLO – Val 202

Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Poleg strokovnega sodelavca dr. Mateja Huša iz Kemijskega inštituta je sogovornik še:


dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki:


dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ
dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ
dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ
dr. Tadej Troha, ZRC SAZU

Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefa in Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ

Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki:


dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ
dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ
dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ
dr. Tadej Troha, ZRC SAZU

Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko, UNI LJ

 

Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.

Posnetku celotne okrogle mize lahko prisluhnete na: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175001526

Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.»Veliko je stvari, ki jim ne rečemo strup, ampak lahko ubijejo človeka,« je dejal že kultni lik iz romanov Agathe Christie Hercule Poirot in z njegovo mislijo se v najnovejši Frekvenci podajamo po poti strupov. Kakšen odmerek loči strup od snovi, kako sploh ugotavljamo in iščemo strupe, so znani že vsi?

Sogovornici:


dr. Lucija Peterlin Mašič s Katedre za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo in
dr. Tina Kosjek, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.

Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.Kot je v pogovoru z Mirando Bratkič pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, so astronomi že v petek zaznali močen sončev izbruh, tako so morebiten severni sij napovedovali tudi pri nas. Pojav se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca.

Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom. Smo iz enake snovi kot zvezde, pravi sogovornik, britanski planetarni znanstvenik Matthew Genge, ki se posveča kozmičnemu prahu. Kaj vse nam sporoča ta milijardna množica delcev, ki vsako leto pristane za Zemlji?