Novinarka, urednica, pisateljica. Feministka. Prva slovenska avtorica, ki ji je uspelo stopiti v naš literarni kanon. Zakaj jo torej še vedno poznamo slabše od njenih generacijskih kolegov, Cankarja in Župančiča?Skoraj natanko pred stoletjem – bilo je 21. novembra 1926 – je v Zagrebu umrla Zofka Kveder. Bila je ena najzgodnejših pa tudi najbolj izpostavljenih bork za pravice žensk na Slovenskem. Bila je časopisna novinarka in urednica in bila je, kajpada, mojstrska pisateljica. S svojimi dramskimi deli, z romani in predvsem s črticami je leta 2005, ko so jo naposled sprejeli v obravnavo v kontekstu temeljne, znanstveno-kritične edicije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot sploh prva avtorica vstopila v samo srce slovenskega literarnega kanona. In vendar se zdi, da Zofka Kveder za veliko bralk in bralcev še vedno ostaja precejšnja neznanka, k čemur svoje slej ko prej precej prispeva dejstvo, da v kontekstu srednješolskega pouka književnosti njeno ustvarjanje še danes ostaja le skromno osvetljeno. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav zamujamo, če Zofke Kveder ne beremo. Vprašali smo se tudi, katere pravzaprav so zapreke, ki stojijo med nami in njeno literaturo, med njeno literaturo in širokim javnim pripoznanjem, no, čisto ob koncu pa smo se zaposlili še z vprašanjem, kje pravzaprav iskati tisto pot, po kateri bi sodobna bralec in bralka utegnila kar najlažje vstopiti v opus Zofke Kveder. Pri vsem tem sta nam pomagali literarni zgodovinarki dr. Katja Mihurko, predavateljica slovenske književnosti na novogoriški Fakulteti za humanistiko, ki je kot urednica za objavo pripravila pet zvezkov Zbranega dela Zofke Kveder, ter dr. Alenka Jensterle Doležal, predavateljica slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerzi v Pragi in avtorica več znanstvenih monografij, v katerih obravnava literaturo slovenske moderne in vlogo, ki so jo v tem času igrale književnice. Foto: Zofka Kveder v dvajsetih letih 20. stoletja (Wikipedija, javna domena)
